Imunski sistem nas brani pred tujki

Letošnji mednarodni dan imunologije, ki smo ga zaznamovali 29. aprila, je namenjen povečanju globalne zavesti o pomenu imunologije v boju proti okužbam, avtoimunosti in raku. Vloga imunologije pri teh težavah oziroma boleznih je velika.

Medicinska imunologija se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem imunskih bolezni; mednje spadajo imunske pomanjkljivosti, torej pomanjkljivo odzivanje na okužbe zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar imunskega odziva, pa tudi avtoimunost, kar je imunski napad proti lastnim celicam in tkivom zaradi avtoimunskih limfocitov, alergija, ki pomeni patološko vnetje zaradi neustreznega odzivanja limfocitov B ali T proti tujkom in avtovnetne bolezni, ki jih povzroča patološko vnetje zaradi napak mehanizmov naravne odpornosti, kot sta npr. luskavica, crohnova bolezen.
 

Diagnostika in zdravila

Imunski sistem nas nenehno brani pred okužbami tako, da prepoznava in uničuje tujke – mikroorganizme in nam s tem omogoča preživetje, pravi dr. Alojz Ihan, profesor medicinske mikrobiologije in imunologije ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete. »Včasih imunski sistem napačno izbere tarčo in napade naša lastna tkiva – avtoimunost ali neškodljive tujke – preobčutljivost. Ob tem lahko organizmu prizadene veliko škode zaradi uničevanja tkiv in nepotrebnega, navadno tudi kroničnega vnetja. V takih primerih je treba z imunosupresivnimi zdravili zavirati delovanje imunskega sistema in vnetja, ki ga povzročajo imunski odzivi.«

Sogovornik dodaja, da ima imunologija zelo pomembno mesto v raziskovalni in praktični medicini, saj se imunološke tehnike uporabljajo za velik del diagnostike v medicini, po drugi strani so biološka zdravila, ki danes v medicini delajo čudeže, pretežno narejena iz protiteles, torej spet z imunološkimi tehnikami.

»Tehnologija, ki je največ prispevala k bolj specifični diagnostiki in zdravljenju bolezni, je prav gotovo tehnologija priprave monoklonskih protiteles, ki sta jo leta 1975 izdelala Georges J. F. Köhler in Cesar Milstein. Metoda omogoča zlitje imunskih celic – limfocitov B z mielomskimi oz. malignimi celicami. Pri tem nastanejo združene, hibridomske celice, ki tvorijo protitelesa. Za to odkritje sta leta 1984 prejela Nobelovo nagrado za medicino.«
 

Hibridomska tehnologija

Ta omogoča pripravo tumorsko spremenjenih (nesmrtnih) plazmatk za pripravo monoklonskih oz. istovrstnih protiteles proti poljubnemu antigenu. Nato je mogoče tako pripravljene plazmatke poljubno razmnoževati za proizvodnjo monoklonskih protiteles v velikih, tj. industrijskih količinah, tehnologijo razloži dr. Ihan.


»Za pripravo monoklonskih protiteles miši najprej imuniziramo z antigenom, proti kateremu želimo pridobiti monoklonska protitelesa. Nato miši odvzamemo vranico, iz nje izoliramo limfocite in izvedemo fuzijo vraničnih limfocitov B in mielomskih celic. Prvi imajo sposobnost proizvodnje protiteles, ki jih želimo pridobiti, druge pa neomejenega razmnoževanja. Z ustreznimi razmerami gojenja in presejalnimi tehnikami izberemo genetsko identične celice (klone), ki izhajajo iz ene same hibridomske celice, proizvajajo monoklonska protitelesa antigenske specifičnosti, ki jih želimo, so stabilne in teoretično nesmrtne. Tako lahko v neomejenih količinah proizvajamo pripravke vedno enakih monoklonskih protiteles. S takimi protitelesi lahko proizvajamo laboratorijske reagente za teste (ELISA, imunofluorescenčni testi), ki bodo imeli zagotovljeno točnost, zanesljivost in ponovljivost rezultatov.«


Dr. Alojz Ihan, ki je eden najbolj izpostavljenih imunologov in mikrobiologov v državi, še pravi, da je trenutni čas epidemije za vse, ki se ukvarjajo z mikrobiologijo in imunologijo in cepivi, precej pester in tudi naporen, zato si vsi želijo, da bi ta čas čim prej minil. Je pa ob tem še enkrat poudaril, da je treba vedeti, da bo ta epidemija minila samo s pomočjo cepiv, ki so prav tako imunološki preparati. Ne nazadnje se je imunologija začela z iznajdbo cepiv in cepljenja.