Inkontinenca ni neizogiben del staranja
Urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje seča, najpogostejši obliki pa sta stresna in urgentna. Prva se pojavi ob povečanju pritiska v trebušni votlini, vzroki pa so šibkost mišic medeničnega dna, nepravilen položaj vratu sečnega mehurja in sečnice ali slabost mišice zapiralke. Druga nastane ob nenadni potrebi po uriniranju, ki jo je nemogoče zadržati. Vzrok je čezmerna aktivnost sečnega mehurja zaradi lokalne patologije v sečnem mehurju, nevrogenih motenj, vnetja povečane prostate pri moških ali sistemskega obolenja, kot je sladkorna bolezen.
30 odstotkov žensk je prizadetih pred 64. letom.
Največkrat posledica naporov
»Poznamo še pretočno inkontinenco, pri kateri je sečni mehur ves čas poln, uhaja pa urin, ki nastane pri anatomskih ali funkcionalnih anomalijah,« pojasnjuje Andrej Kmetec, dr. med., spec. urologije, iz Medicinskega centra Barsos. Do 64. leta starosti inkontinenca prizadene 30 odstotkov žensk in pet odstotkov moških, po 70. letu pa je prizadetih kar 70 odstotkov žensk, a ni neizogiben del staranja.
»Pogosto se pojavlja ob začetku klimakterija, tudi po operativnih posegih v mali medenici. Lahko se pojavi v kombinaciji z drugimi bolezenskimi stanji, pogostimi okužbami sečil in živčno-mišičnimi degenerativnimi boleznimi. Inkontinenca je lahko posledica poškodbe sečnih organov, hrbtenice ali možganov, v skrajnih primerih pa tudi psihičnih bolezni oziroma zdravljenja. Kar 70 odstotkov žensk nikoli ne pristopi k zdravljenju urinske inkontinence,« pojasnjuje sogovornik in pristavlja, da se pri moških uhajanje seča navadno pojavi pozneje, po 50. letu, in je pogosto povezano z operativnimi posegi na prostati ali mehurju pa tudi z boleznimi. Stresna inkontinenca je najpogosteje posledica naporov, ki oslabijo mišice medeničnega dna, na primer nosečnosti, vaginalnega poroda, dolgotrajnega ali kroničnega kašlja, zaprtosti, dvigovanja težkih bremen, odstranitve maternice, hormonskih sprememb v menopavzi, in pa splošne oslabelosti vezivno-mišičnega tkiva v tretjem življenjskem obdobju, nadaljuje Kmetec: »Za učinkovito zdravljenje je najprej treba postaviti ustrezno diagnozo pri urologu ali ginekologu. Možno je lasersko zdravljenje mišic nožnice in sečnice, vendar je pri hujših oblikah uspeh dvomljiv. Če se težave ne umirijo, je nujen kirurški poseg z vstavljanjem posebnih mrežic pod sečnico, tako pri ženskah kot tudi pri moških. Pri obvladovanju inkontinence si lahko pomagamo tudi z mehanskimi pripomočki, denimo urinskimi katetri pri moških, urinali in inkontinenčnimi predlogami.«
Z ustrezno preventivo pa lahko težave preprečimo ali vsaj ublažimo, sklene sogovornik iz Barsosa: »Veliko lahko prispevamo z redno in lahko prehrano in ustrezno telesno vadbo. Priporočljive so Keglove vaje, ne pa vaje, ki povečajo pritisk znotraj trebušne votline (trebušnjaki, dvigovanje uteži) ali zelo intenzivne aktivnosti, kot sta tek ali skakanje. Najbolje se je obrniti na izkušenega fizioterapevta. Zelo pomembno je tudi ustrezno jemanje zdravil za izločanje vode iz telesa. Če je inkontinenca posledica pogostih vnetij, jih je treba zdraviti. Zelo pomembna je dobra urejenost sladkorne bolezni, treba je vzdrževati ustrezno telesno težo in kondicijo. Težave lahko poslabšajo tudi nekatere vrste hrane in pijače, predvsem alkohol, kava in pravi čaj. V večernih urah ne pijemo veliko tekočine in preprečimo prepogosto uriniranje ponoči. Za krepitev mišic medeničnega dna je priporočljiva tudi elektrostimulacija s posebno pripravo, s katero sami uravnavamo jakost.«
