Iz nosu in oči se cedi

Pred nami je glavna sezona cvetnega prahu pelina in ambrozije, dveh vetrocvetnih košarnic, katerih cvetni prah ima visok alergeni potencial. V severovzhodni Sloveniji je obremenitev z ambrozijo občasno že dovolj visoka za pojav simptomov senenega nahoda, na drugih območjih so v zraku le posamezna zrna, je minuli konec tedna objavil Arso.


Pelod tujerodne invazivne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia) je eden najmočnejših alergenov: s sproščanjem cvetnega prahu z visokim alergenim potencialom podaljšuje sezono inhalatornih alergenov v pozno poletje in jesen. Rastlina v času cvetenja (od konca julija oziroma avgusta pa vse do začetka oktobra) namreč v zrak sprošča velike količine cvetnega prahu, ki ga zračni tokovi lahko prenašajo na večje razdalje. Ena sama lahko proizvede več sto milijonov pelodnih zrn, ki se z vetrovi širijo tudi sto in več kilometrov daleč. To pomeni, da se alergija zaradi cvetnega prahu ambrozije lahko pojavi tudi na območjih, kjer rastline še ni. Že od 10 do 20 zrn v kubičnem metru zraka lahko sproži simptome alergijske bolezni, in sicer kihanje, solzenje, pordele in srbeče oči, izcedek iz nosu, poslabša tudi astmo. Po nekaterih podatkih ambrozija povzroči skoraj 60 odstotkov vseh alergij na cvetni prah. Koliko Slovencev trpi zaradi nje, ni znano. Mimogrede, od prvega dokaza povezave med senenim nahodom in cvetnim prahom je preteklo več kot 140 let. Vloga cvetnega prahu pri začetku alergijske bolezni je trdno dokazana in potrjena s številnimi raziskavami. Stik z ambrozijo lahko povzroči tudi hipersenzitivni dermatitis, ki se kaže kot izpuščaj, rdečina, mehurji in srbenje kože.


Pojav alergije na ambrozijo je v zadnjem času v porastu v vsej Evropi. V skladu s projekcijami Evropske agencije za okolje se bo v obdobju do leta 2030 povišala koncentracija pelodov v zunanjem zraku. Zato sta pomembna redno spremljanje cvetnega prahu ter priprava različnih scenarijev z oceno tveganja za zdravje ljudi. Povišani koncentraciji pelodov v zunanjem zraku se težko izognemo – tudi zato, ker ti potujejo po zraku na daljše razdalje čez državne meje. Najhuje pri nas je v Pomurju, kjer je ambrozije ogromno. A to ne pomeni, da je drugod ni, saj jo najdemo po skoraj vsej Sloveniji. Ker je nezahtevna glede rasti, se pojavlja na zapuščenih in neobdelanih zemljiščih, ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov, od koder se širi tudi na kmetijska zemljišča (raste med koruzo, krompirjem, žitom ...).