Izbirajmo kakovostne, čeprav so precej dražje

Hrenovka je mesnina, ki reši prenekatero zagato, kadar je treba na hitro pripraviti kaj za pod zob. Čeprav ima ogromno nasprotnikov, ki je ne bi niti poskusili, pa sta njena proizvodnja in potrošnja izjemno veliki. Pod tem imenom na trgu prodajajo marsikaj, vendar pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov, ki ga je leta 2004 izdalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, jasno določa, na kakšen način in iz kakšnih surovin mora biti hrenovka pripravljena. Roko na srce, hrenovka kljub standardom ni hrana, ki bi jo strokovnjaki priporočali, poleg tega pa med ljudmi krožijo številne legende pa tudi posnetki, ki marsikoga odvrnejo od naslednjega grižljaja te obarjene klobase.

Najmanj tri četrtine mesa

Po pravilniku je hrenovka izdelek, ki vsebuje najmanj 75 odstotkov mesnega testa iz govejega in svinjskega mesa in največ 25 odstotkov slanine. V mesnem testu mora biti najmanj 25 odstotka svinjine. V nadev ni dovoljeno dodajati dodatnih sestavin. Hrenovke lahko proizvajajo tudi iz mesa drugih vrst živali v enakem razmerju mesnega testa in mastnine, vendar je treba v imenu navesti vrsto živali, iz katere je meso, če je tega več kot 50 odstotkov (denimo ovčja, konjska hrenovka).


Na trgu se pojavljajo tudi klobase, ki sicer spominjajo na hrenovke, na primer hot dog, a pravila za njih so precej bolj ohlapna. Prave hrenovke morajo biti v naravnem ovitku, to je v ovčjem črevu, preostale klobase pa so običajno v plastičnem ovoju. Pri nakupu moramo biti zato res pozorni, če jih že uživamo. Izkušnje kažejo, da je dober znak kakovosti hrenovke njena cena: najcenejše ponujajo že po dva ali tri evre za kilogram, ampak tem se je najbolje izogniti v velikem loku, za bolj kakovostne je pač treba odšteti od 6 do 12 evrov za kilogram. Še najbolje je, če jih naročimo pri znanem mesarju, ki mu zaupamo, čeprav je res, da jih mnogi sploh ne delajo. V trgovini so po 12 evrov tiste iz ekološko pridelane teletine, približno toliko bodo tudi pri domačem mesarju.

Za hrenovke ali proti njim je osebna odločitev, meni je dal misliti znanec mesar, ki je pred leti namignil, da jih v njihovi mesariji ne proizvajajo. »Proizvodnjo pa deloma poznam in lahko rečem, da so bile hrenovke nekoč kakovostne in dobre, danes pa so okusne. Zakaj, presodi sama,« je navrgel.