Izrazito se staramo v dveh obdobjih
Čas teče predvidljivo, vendar je biološko staranje vse prej kot konstantno, kaže nova študija, ki so jo opravili na ameriški Univerzi Stanford. Ste se nekega jutra zbudili, pogledali v ogledalo in se vam je zazdelo, da ste se nenadoma postarali? Ali pa, da se vam je vse v telesu začelo hkrati kvariti? Ni se vam samo zdelo, to potrjujejo tudi raziskave: glede na nove študije molekularnih sprememb, povezanih s staranjem, ljudje doživimo dva vrha staranja, enega pri okoli 44 letih in drugega pri 60. Raziskovalci so preučili na tisoče različnih molekul pri 108 ljudeh, starih od 25 do 75 let (njihovo stanje so spremljali več let, vsakih nekaj mesecev so oddali biološke vzorce), pa tudi njihove mikrobiome – bakterije, viruse in glivice, ki živijo v nas in na naši koži – in ugotovili, da se število večine molekul in mikrobov ne spreminja postopoma na kronološki način. Seveda se ves čas spreminjamo, staramo, a postopoma, poleg tega pa doživimo nekaj izrazitih sprememb, eno malo čez 40 let, tak čas so tudi zgodnja šestdeseta. In to velja ne glede na vse, pravi dr. Michael Snyder, genetik z Univerze Stanford in eden od avtorjev študije, objavljene v publikaciji Nature Aging.
Staranje je povezano z naraščajočimi tveganji za vse bolezni.
Staranje je povezano z naraščajočimi tveganji za vse bolezni, zato je to področje zelo zanimivo za znanstvenike, da bi bolje razumeli, kakšne spremembe se dogajajo, in da bi lahko bolje lajšali in zdravili bolezni, ki nas doletijo s starostjo. Opozorili so, da pri nekaterih stanjih, denimo pri alzheimerjevi bolezni in boleznih srca in ožilja, tveganje ne narašča postopoma, temveč se po določeni starosti močno stopnjuje. S pomočjo biomarkerjev staranja (med drugim denimo RNK in mikrobioma črevesja) jim je uspelo prepoznati spremembe. Nenaden skok v staranju okoli 44. leta je povezan z lipidi, reakcijo na kofein in alkohol, pa tudi s srčno-žilnimi boleznimi ter motnjami v delovanju kože in mišic. Skok v zgodnjih 60. letih je bil povezan s presnovo ogljikovih hidratov in kofeina, boleznimi srca in ožilja, kožo in mišicami, imunsko regulacijo in delovanjem ledvic.
Pri starosti okoli 45 let se za ženske običajno začne perimenopavza, za nekatere tudi menopavza, vendar so raziskovalci to izločili kot glavni dejavnik, saj so tudi moški šli skozi pomembne molekularne spremembe v isti starosti. To kaže, da obstajajo drugi, pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na spremembe pri moških in ženskah, so sporočili raziskovalci in dodali, da mora biti prepoznavanje in preučevanje teh dejavnikov prednostna naloga prihodnjih raziskav.
