Izvijte se iz krempljev jeze

Kot vulkan ste, ki bo pravkar izbruhnil. Vaše telo je napeto, počutite se kot bik, ki mu mahajo z rdečo zastavico pred gobcem. Najraje bi razbijali krožnike in se živalsko drli, dokler vam ne bi odleglo. A čeprav vemo, da takšen odziv ni preveč zdrav, vedno znova odločno izražamo jezo in jo stresamo na okolico. Pod tem seveda ždi strah, da bomo izgubili nadzor in da se to ne spodobi. A v resnici se tudi sami bojimo te svoje silne neobvladljive energije.

Čeprav se ji pogosto izogibamo, pa psihologi pravijo, da je jeza lahko tudi katapult, ki nas izstreli v drugačno življenje. Pravilno izražena naj bi bila koristna, saj z njo lahko in si upamo pokazati in uporabiti svojo moč, da spremenimo na bolje, kar nas jezi.
Prvo dejstvo je, da je jeza povsem človeška, ne nekaj, česar bi se morali sramovati. Kljub temu pomaga, če ne izključimo analitičnega razuma. Biokemično se ob jezi v telesu sproža dodatna količina adrenalina, stresnega hormona. Za njo stoji hipna bliskovita nezavedna odločitev na vprašanje: sem v nevarnosti ali ne? Del možganov namreč shranjuje naša vseživljenjska čustvena doživetja in se odloča na podlagi tega.

Kdaj eksplodiramo

Ne glede na to, ali naš limbični sistem poveže dokaze s pozitivno izkušnjo (Odlično, da sem to spoznal!) ali negativno (To mi je škodilo!), se že zgodaj naučimo odločati o svoji jezi. V prvih petih letih življenja se zgradijo temelji temperamenta. Vtisnejo nam ga starši in drugi, ki so nam pomembni. Pri njih opazujemo, kako se spopadajo s čustvi – to je tudi razlog, da se ne odzivamo vsi enako v določeni situaciji. Psihologi pravijo, da imamo enako podlago, razlikujejo pa se moči in slabosti v nas. Igramo z različnimi glasbili svojega notranjega orkestra. Ko na primer kolerik zaradi nečesa že vpije in skače v zrak, teče flegmatik čez še en krog, preden morda pokaže jezo.

Naš notranji orkester določa, kdaj in kako hitro eksplodiramo. Vklopi se vedno, ko se nam zdi nekaj nepravično, nas prizadene ali se nam zdi narobe in nimamo rešitve za to. Paleta odzivov je široka – od razdraženosti, obupa do srda, sovraštva in celo nasilja. Kdor se ni naučil spopadati s to svojo temno stranjo, se odzove s strahom, umikom ali nenadzorovanim izbruhom, kar še poslabša situacijo. V vsakem primeru obtičimo v jezi, medtem ko se pojavljajo bolečine v trebuhu, hrbtu in glavi. Toda obstaja rešitev! Jeza je moč, ki omogoča izboljšave, obvladovanje jeze lahko izmojstrite. Cilj je doseči in jo zadržati v zmernih mejah. To omogoča, da sprostimo občutek, toda še obvladujemo njegovo moč in trajanje. Ohranite nadzor nad svojimi besedami, tonom in jakostjo in se konstruktivno odzivajte na jezo.

Predelajte jezo

Spodnja primera kažeta, kako se lahko znebite jeze v partnerstvu in službi. Če je partner na primer brez posvetovanja z vami kupil nekaj dragega in s tem osiromašil družinski proračun, se zavedajte, da je del vas jezen nanj in da sta oba osebi z notranjim orkestrom. Nato pojdite na sprehod ali se ukvarjajte s športom. Vprašajte se, kaj natanko vas jezi. Zakaj vas je strah finančne odvisnosti in suše? Ali partner ve za to? Zakaj je tako ravnal? Ga lahko razumete? Pogumno se spopadite z jezo in mu pojasnite, zakaj ste se tako odzvali na njegovo potezo.

Če vam v službi šef očita neprizadevnost, čeprav imate že ogromno nadur, prepoznajte svoje signale jeze. Pojdite ven in globoko vzdihnite. Pogovorite se s sodelavcem, ki mu zaupate, ali vse zapišite. Kaj ste čutili in razmišljali? Morda je ranjeno vaše samospoštovanje. Razumite svoje občutje in kar vam sporoča. Potem poskusite razumeti tudi šefa. Ima preveč dela? Je pod pritiskom? Z umirjenim pogovorom boste lahko rešili neprijeten položaj povsem brez jeze. M. B. Z.