KIS
Jabolčni, vinski ali balzamični
Kis je začimba in obenem dodatek jedem, brez katerega pri vsakdanjem kuhanju skoraj ne gre; je tudi konzervans, s katerim pripravljamo različne shranke.
Odpri galerijo
Jabolčnemu pripisujejo številne zdravilne lastnosti. FOTO: Anjelagr/Getty Images
V našem okolju so najbolj pogosti jabolčni, vinski in balzamični kis, k tem lahko dodamo še alkoholnega. Vinskega v Aziji bržkone ne bomo našli, zato pa ga tam pridelujejo iz pomaranč, mandarin ali melon, Kitajci ga naredijo iz riža oziroma riževega vina in sladkorne mase.
V kuhinji se uporablja kot začimba in kot sredstvo za konzerviranje, brez njega si težko predstavljamo različne solate, nekaj kapljic kanemo v mesno, zelenjavno ali drugo kislo juho in seveda v različne omake. V gospodinjstvu ga uporabljamo tudi kot učinkovito sredstvo za čiščenje. Z njim odstranimo vodni kamen, uporabimo ga namesto mehčalca perila, blažimo pike komarjev in še kaj.
A vrnimo se k uporabi v prehrani. Izdelan je s fermentacijo različnih, predvsem alkoholnih tekočin, pri nas zlasti iz jabolčnika in vina, lahko pa tudi iz plodov. Vinskega pridelujejo praviloma iz vina ali mošta, pri čemer je treba poudariti, da bo dober kis nastal le iz kakovostnega vina. Iz plodov se pridobiva predvsem jabolčni kis, ki ga marsikdo pridela kar v domači kleti, saj je postopek precej preprost. Očiščena in razpolovljena jabolka nadevamo v posodo in zalijemo z vodo, posodo zapremo in postavimo v hladen prostor.
Počakamo, da narava opravi svoje procese, in sredi zime že uživamo v svojem kisu. Nastane s pomočjo naravnih procesov vrenja, kar so iznašli po naključju. Jabolčni in vinski imata praviloma štiriodstotno kislost, pri nas pa je v prodaji še alkoholni, ki ima precej višjo stopnjo, kar devet odstotkov. Tega praviloma ne uporabljamo za solate, temveč za konzerviranje živil, na ta način pripravljamo številne shranke, na primer kisle kumarice, peso, solate, gobe in še kaj.
Posebno cenjen je balzamični kis, ki je narejen po posebnem postopku iz mošta, pri katerem je proces vretja v vino prekinjen. V postopku pridelave se grozdni sok skuha v sirup, ki se več let stara v sodih iz hrastovega, češnjevega, murvinega ali kostanjevega lesa, da nastane balzamični kis. Pravi balzamični kis, ki ima tudi zaščiteno geografsko poreklo, izvira iz Modene in Reggia Emilie v Italiji, tamkajšnji pridelovalci pa svoje recepte skrbno varujejo. Pridelava tega kisa je zelo dolgotrajna, saj ga ponekod starajo tudi več deset let. To in kakovost pa vplivata tudi na ceno, ki lahko doseže tudi več deset evrov.
V kuhinji se uporablja kot začimba in kot sredstvo za konzerviranje, brez njega si težko predstavljamo različne solate, nekaj kapljic kanemo v mesno, zelenjavno ali drugo kislo juho in seveda v različne omake. V gospodinjstvu ga uporabljamo tudi kot učinkovito sredstvo za čiščenje. Z njim odstranimo vodni kamen, uporabimo ga namesto mehčalca perila, blažimo pike komarjev in še kaj.
Pravi balzamični kis zori v sodih. FOTO: Thurtell/Getty Images
A vrnimo se k uporabi v prehrani. Izdelan je s fermentacijo različnih, predvsem alkoholnih tekočin, pri nas zlasti iz jabolčnika in vina, lahko pa tudi iz plodov. Vinskega pridelujejo praviloma iz vina ali mošta, pri čemer je treba poudariti, da bo dober kis nastal le iz kakovostnega vina. Iz plodov se pridobiva predvsem jabolčni kis, ki ga marsikdo pridela kar v domači kleti, saj je postopek precej preprost. Očiščena in razpolovljena jabolka nadevamo v posodo in zalijemo z vodo, posodo zapremo in postavimo v hladen prostor.
Počakamo, da narava opravi svoje procese, in sredi zime že uživamo v svojem kisu. Nastane s pomočjo naravnih procesov vrenja, kar so iznašli po naključju. Jabolčni in vinski imata praviloma štiriodstotno kislost, pri nas pa je v prodaji še alkoholni, ki ima precej višjo stopnjo, kar devet odstotkov. Tega praviloma ne uporabljamo za solate, temveč za konzerviranje živil, na ta način pripravljamo številne shranke, na primer kisle kumarice, peso, solate, gobe in še kaj.
Dober nastane le iz dobrega vina.
Posebno cenjen je balzamični kis, ki je narejen po posebnem postopku iz mošta, pri katerem je proces vretja v vino prekinjen. V postopku pridelave se grozdni sok skuha v sirup, ki se več let stara v sodih iz hrastovega, češnjevega, murvinega ali kostanjevega lesa, da nastane balzamični kis. Pravi balzamični kis, ki ima tudi zaščiteno geografsko poreklo, izvira iz Modene in Reggia Emilie v Italiji, tamkajšnji pridelovalci pa svoje recepte skrbno varujejo. Pridelava tega kisa je zelo dolgotrajna, saj ga ponekod starajo tudi več deset let. To in kakovost pa vplivata tudi na ceno, ki lahko doseže tudi več deset evrov.
