JANEŽ
Janež – eno ime za različne rastline
Vrtni in zvezdasti janež uporabljamo kot začimbo in za čaj, koromač pa tudi kot zelenjavo: zvezdasti raste v Aziji, koromač in navadni janež pa gojimo tudi po naših vrtovih.
Odpri galerijo
Zvezdasti janež je povsem druga rastlina. FOTOGRAFIJE: GULIVER/THINKSTOCK
Pred dnevi sem v neki restavraciji naročila hišni čaj. Dve žlici različnih semen, jagodičja in zelišč, sta dali izvrsten okus, med vsemi pa sta najbolj izstopala nežna sladkoba in prijeten vonj janeža, ki me je spomnil na otroške čaje, s katerimi preganjamo prebavne težave naših malčkov.
Pod imenom janež se sicer skriva več rastlin, najbolj sta znani dve, ki se uporabljata predvsem kot začimba in za pripravo čajev. Da ju bomo ločili, zapišimo še latinsko ime. Janež oziroma vrtni janež (Pimpinella anisum) je enoletnica, ki v obliki grma zraste dobrega pol metra visoko. Ima razvejane bele cvetove, v prehrani pa tudi zdravilstvu se uporabljajo drobni plodovi oziroma semena, cela ali zmleta. S svežimi listi popestrimo solate. Rastlina prihaja iz Egipta, danes jo pridelujejo po vsej Evropi, zlasti pa uspeva v Sredozemlju. Sladkasta semena, ki po okusu rahlo spominjajo na mentol, uporabljamo za pripravo sladkih in slanih jedi. Najbrž vsi poznamo janeževe upognjence, rahle, krhke piškote, ki se nežno topijo v ustih. Janež se dobro ujame z lešniki, čokolado in pomarančami pa tudi s pehtranom, kumino, česnom, poprom, muškatnim oreškom in drugimi začimbami, zato je široko uporaben.
Povsem druga rastlina je zvezdasti janež (Illiciumfloridanum), zimzeleno drevo, ki raste v daljni Aziji in z vrtnim ni v sorodu. Ima pa prav tako sladkast okus in prijeten vonj. Je nepogrešljiva začimba v različnih azijskih jedeh ter pomembna zdravilna rastlina v tradicionalni kitajski medicini. Je ena od sestavin, ki jih vsebuje kitajska mešanica petih začimb. Poleg njega so v mešanici še cimet, semena komarčka, klinčki in sečuanski poper. Ta mešanica je nepogrešljiva pri pripravi mesnih jedi, Azijci pa ga dodajajo tudi k zelenjavnim jedem.
Ime janež se je prijelo še za tretjo rastlino, in sicer koromač, pri katerem uporabljamo bodisi gomolje bodisi semena kot začimbo. Tudi v tem primeru gre za sicer sorodni, vendar različni rastlini. Navadni koromač, ki ga gojimo zaradi semen, imenujemo tudi sladki janež.
Edina skupna reč, ki jo imajo zgoraj opisani janeži, poleg imena seveda, je snov anetol, ki ima pomirjevalne učinke in deluje razkuževalno. Največ ga vsebuje zvezdasti janež, zato ga ne priporočajo otrokom.
Pod imenom janež se sicer skriva več rastlin, najbolj sta znani dve, ki se uporabljata predvsem kot začimba in za pripravo čajev. Da ju bomo ločili, zapišimo še latinsko ime. Janež oziroma vrtni janež (Pimpinella anisum) je enoletnica, ki v obliki grma zraste dobrega pol metra visoko. Ima razvejane bele cvetove, v prehrani pa tudi zdravilstvu se uporabljajo drobni plodovi oziroma semena, cela ali zmleta. S svežimi listi popestrimo solate. Rastlina prihaja iz Egipta, danes jo pridelujejo po vsej Evropi, zlasti pa uspeva v Sredozemlju. Sladkasta semena, ki po okusu rahlo spominjajo na mentol, uporabljamo za pripravo sladkih in slanih jedi. Najbrž vsi poznamo janeževe upognjence, rahle, krhke piškote, ki se nežno topijo v ustih. Janež se dobro ujame z lešniki, čokolado in pomarančami pa tudi s pehtranom, kumino, česnom, poprom, muškatnim oreškom in drugimi začimbami, zato je široko uporaben.
Janeževa semena se uporabljajo v kuhinji in zdravilstvu.
Povsem druga rastlina je zvezdasti janež (Illiciumfloridanum), zimzeleno drevo, ki raste v daljni Aziji in z vrtnim ni v sorodu. Ima pa prav tako sladkast okus in prijeten vonj. Je nepogrešljiva začimba v različnih azijskih jedeh ter pomembna zdravilna rastlina v tradicionalni kitajski medicini. Je ena od sestavin, ki jih vsebuje kitajska mešanica petih začimb. Poleg njega so v mešanici še cimet, semena komarčka, klinčki in sečuanski poper. Ta mešanica je nepogrešljiva pri pripravi mesnih jedi, Azijci pa ga dodajajo tudi k zelenjavnim jedem.
Koromaču pravijo tudi sladki janež.
Ime janež se je prijelo še za tretjo rastlino, in sicer koromač, pri katerem uporabljamo bodisi gomolje bodisi semena kot začimbo. Tudi v tem primeru gre za sicer sorodni, vendar različni rastlini. Navadni koromač, ki ga gojimo zaradi semen, imenujemo tudi sladki janež.
Edina skupna reč, ki jo imajo zgoraj opisani janeži, poleg imena seveda, je snov anetol, ki ima pomirjevalne učinke in deluje razkuževalno. Največ ga vsebuje zvezdasti janež, zato ga ne priporočajo otrokom.
