DUHOVNI NASVET
Japonska tehnika proti lenobi
Zunanja rutina lahko spodbudi notranjo motivacijo. Za dosego izboljšanja je dovolj že ena minuta na dan.
Odpri galerijo
Sprememba ne pride s tokom, ampak se zgodi, šele ko smo zreli zanjo. FOTO: Twinsterphoto/Getty Images
Že Paulo Coelho je dejal, da če so pustolovščine nevarne, je rutina smrtonosna, s tem pa se strinja tudi kaizen, japonska tehnika, zasnovana za borbo proti lenobi. Z njo si lahko pomagate, ne le če se vam nič ne ljubi in vsako obveznost prelagate na poznejši čas, ampak je koristna tudi, ko se vam zdi, da je vaše življenje postalo preveč statično in se nič ne premakne ali spremeni, vi pa si to želite.
Vaši cilji se zdijo vedno bolj oddaljeni, stare navade vztrajajo kot železna srajca, vi pa se počutite ujete v močvirju, zato potrebujete zunanjo spodbudo, ki bo aktivirala vašo notranjo motivacijo. Človeško je sicer, da ne maramo sprememb in da obožujemo udobje, hkrati pa, da nam navdušenje postopoma uplahni, ko začnemo nov projekt. Kaizen odgovarja na obe težavi – nežno nas spodbudi k spreminjanju navad ter poveča možnosti, da vztrajamo pri njih.
Če se v vas skriva vzorec, da ste že od otroštva navajeni vse prepuščati naključju ali pustiti, da drugi sprejemajo odločitve namesto vas, prav tako uporabite kaizen. Psihologi poudarjajo še, da človek, ki ni močno motiviran, v kratkem času ne zmore razviti nobene nove trajne navade. Kar 21 dni moramo vztrajati, če želimo, da se navada obdrži, in 90 dni, da preraste v rutino ter del našega življenja.
Japonski kaizen je edinstvena filozofija, ki dobesedno pomeni nenehno izboljšanje. Kai pomeni spremembo, zen pa prevajamo kot modrost. Poudariti želi, da sprememba ne pride s tokom, ampak se zgodi, šele ko smo zreli zanjo. Prvič so filozofijo uveljavili med drugo svetovno vojno. Proizvodnja je bila uničena in želeli so pospešiti njeno okrevanje. Nato se je koncept širil po svetu, dokler ni japonski filozof Masaaki Imai strnil ideje v istoimenski knjigi ter jo prenesel na druga življenjska področja.
Med drugim je ključna ideja enominutnega načela. Pot do cilja s tem skrajšamo na eno minuto, s tem pa z najmanj vložka in motenj v urniku dosežemo izboljšanje. Konkretno to pomeni, da se z vsako nalogo ukvarjamo zgolj eno minuto, toda vsak dan ob istem času. Naj vas kratka časovnica ne zavede – ključna je, da se izognemo lenobi. Če se namreč za pol ure zavežete nečemu, boste našli ogromno izgovorov proti temu. Proti eni minuti pa jih ne morete najti kaj dosti.
Vaši cilji se zdijo vedno bolj oddaljeni, stare navade vztrajajo kot železna srajca, vi pa se počutite ujete v močvirju, zato potrebujete zunanjo spodbudo, ki bo aktivirala vašo notranjo motivacijo. Človeško je sicer, da ne maramo sprememb in da obožujemo udobje, hkrati pa, da nam navdušenje postopoma uplahni, ko začnemo nov projekt. Kaizen odgovarja na obe težavi – nežno nas spodbudi k spreminjanju navad ter poveča možnosti, da vztrajamo pri njih.
Bi se radi premaknili z mrtve točke? FOTO: Fizkes/Getty Images
Japonski kaizen je edinstvena filozofija, ki dobesedno pomeni nenehno izboljšanje. Kai pomeni spremembo, zen pa prevajamo kot modrost. Poudariti želi, da sprememba ne pride s tokom, ampak se zgodi, šele ko smo zreli zanjo. Prvič so filozofijo uveljavili med drugo svetovno vojno. Proizvodnja je bila uničena in želeli so pospešiti njeno okrevanje. Nato se je koncept širil po svetu, dokler ni japonski filozof Masaaki Imai strnil ideje v istoimenski knjigi ter jo prenesel na druga življenjska področja.
Med drugim je ključna ideja enominutnega načela. Pot do cilja s tem skrajšamo na eno minuto, s tem pa z najmanj vložka in motenj v urniku dosežemo izboljšanje. Konkretno to pomeni, da se z vsako nalogo ukvarjamo zgolj eno minuto, toda vsak dan ob istem času. Naj vas kratka časovnica ne zavede – ključna je, da se izognemo lenobi. Če se namreč za pol ure zavežete nečemu, boste našli ogromno izgovorov proti temu. Proti eni minuti pa jih ne morete najti kaj dosti.
