OKUSI
Japonski chef v Sloveniji
V Slovenijo je kulinarična legenda Hirojoši Išida pripeljal trideset sodelavcev in prijateljev; pri nas ni bil prvič, obljubil je, da se bo vrnil.
Odpri galerijo
Kuharski mojster Hiroši išida je s sodelavci in gosti užival v šestih slovenskih restavracijah.
Ne zgodi se vsak dan, da bi skupina tujih turistov prišla v Slovenijo odkrivat izključno našo gastronomijo, in še redkeje se zgodi, da skupino pripelje kak kuhar.
Pa vendar se je zgodilo, da je eden izmed najuglednejših kuharjev sveta, japonska kulinarična legenda Hirojoši Išida, pripeljal skoraj trideset sodelavcev in zvestih gostov na spoznavanje šestih slovenskih kulinaričnih destinacij, med katerimi je sicer ena streljaj čez mejo, kjer briški griči že prehajajo v Furlansko nižino.
Gospod Išida v Sloveniji ni bil prvič, njegovemu prihodu pa je botrovalo prijateljevanje z vsestranskim Marinom Berovičem (znanstvenikom, umetnikom, poznavalcem vin in tkalcem stikov med ljudmi dobre volje), ki je bil tudi tokrat odgovoren za pripravo scenarija obiska.
»Pot smo začeli v restavraciji JB v Ljubljani, kjer nas je Janez Bratovž navdušil z ravioli s skuto in pistacijo ter rezino gosjih jeter in izjemnimi vini kleti Château Intanto Jožeta in Silve Jazbec, nato smo šli na Primorsko. Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu je vse presenetil že z dobrodošlico z izvirsko vodo in pritegnil pozornost s hrenovim namazom, mnogi pa so tam prvič okusili medvedje ličnice. V Hiši Franko žal ni bilo Ane Roš, vendar se je ekipa potrudila in goste razveselila s hruškami tepkami in krompirjem na senu.
Pri Lovcu (La Subida) smo bili deležni rituala Joška Sirka s kuhanjem polente, po delavnici o pripravi žlikrofov pa so se gostje zaman nadejali, da jih bodo tudi poskusili. So se pa razveselili pehtranove potice. V restavraciji Pikol so gostitelji vešče prepletali jedi morja in kopnega, Boris Gašparin je celo dovolil Išidovemu asistentu Maramacuju Susumuju, da sodeluje pri pripravi ikoničnega brancinovega karpača. Krog smo sklenili v ljubljanski restavraciji As, kjer se je Svetozar Raspopović izkazal z virtuozno izvedbo rustikalnih jedi,« je vtise strnil Berovič, saj so Japonci pregovorno preveč zadržani, da bi novinarjem podajali oceno doživetega.
»Vsak ima svoj slog kuhanja in vsak ima svoj slog gostoljubja,« je brez nevarnosti, da bi se komu zameril, modroval gospod Išida. V Sloveniji je bil že pred desetimi leti in takratna doživetja so nanj očitno naredila tako močan vtis, da jih je hotel deliti z gosti. »Oni so moj zaklad. Saj menda veste, da imava z ženo Tomiko restavracijo Mibu, kjer postreževa osmim gostom kosilo, osmim pa večerjo. Zamisel je bila njena, sprva ni bilo lahko, danes pa grem vsak dan v budistični tempelj in se zahvalim nevidnemu tam zgoraj za srečo, da imam take goste in takšno življenje,« je nadaljeval in pristavil, da so mu prijali blagi okusi jedi, ki jih je imel priložnost poskusiti.
Njegovo navdušenje nad doživetim še najbolj povzema obljuba, da bo goste še pripeljal na kulinarično pot po Sloveniji, ki jo je organizacijsko in logistično izpeljala agencija Okarina Boruta Šraja.
Najmlajša udeleženka kulinaričnega popotovanja je bila devetletna Kumagai Icuki, ki je gostiteljem darovala svilnati svitek s pismenkami, ki prinašajo mir, radost, in veselje.
V skupini je bila tudi Marika Nagao, ki stopa po poti očeta Tosihika Cukamota in torej s posebno pozornostjo spremlja svet vina. Da bo morala vtise še nekoliko zbrati, je povedala, sicer pa izpostavila toplino slovenskih družinskih gostiln in restavracij. »To je vrednota, ki jo je treba negovati z ravno tolikšno pozornostjo kot izvedbo receptov,« je kimala ob slovesu.
Domo, hvala za namig. Predvsem pa mata ne, kmalu na svidenje!
Najmlajša udeleženka je imela devet let.
Pa vendar se je zgodilo, da je eden izmed najuglednejših kuharjev sveta, japonska kulinarična legenda Hirojoši Išida, pripeljal skoraj trideset sodelavcev in zvestih gostov na spoznavanje šestih slovenskih kulinaričnih destinacij, med katerimi je sicer ena streljaj čez mejo, kjer briški griči že prehajajo v Furlansko nižino.
Šest kulinaričnih postojank
Gospod Išida v Sloveniji ni bil prvič, njegovemu prihodu pa je botrovalo prijateljevanje z vsestranskim Marinom Berovičem (znanstvenikom, umetnikom, poznavalcem vin in tkalcem stikov med ljudmi dobre volje), ki je bil tudi tokrat odgovoren za pripravo scenarija obiska.
V restavraciji Pikol so gostitelji vešče prepletali jedi morja in kopnega.
»Pot smo začeli v restavraciji JB v Ljubljani, kjer nas je Janez Bratovž navdušil z ravioli s skuto in pistacijo ter rezino gosjih jeter in izjemnimi vini kleti Château Intanto Jožeta in Silve Jazbec, nato smo šli na Primorsko. Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu je vse presenetil že z dobrodošlico z izvirsko vodo in pritegnil pozornost s hrenovim namazom, mnogi pa so tam prvič okusili medvedje ličnice. V Hiši Franko žal ni bilo Ane Roš, vendar se je ekipa potrudila in goste razveselila s hruškami tepkami in krompirjem na senu.
Skoraj trideset ljudi je prišlo spoznavat šest slovenskih kulinaričnih destinacij.
Pri Lovcu (La Subida) smo bili deležni rituala Joška Sirka s kuhanjem polente, po delavnici o pripravi žlikrofov pa so se gostje zaman nadejali, da jih bodo tudi poskusili. So se pa razveselili pehtranove potice. V restavraciji Pikol so gostitelji vešče prepletali jedi morja in kopnega, Boris Gašparin je celo dovolil Išidovemu asistentu Maramacuju Susumuju, da sodeluje pri pripravi ikoničnega brancinovega karpača. Krog smo sklenili v ljubljanski restavraciji As, kjer se je Svetozar Raspopović izkazal z virtuozno izvedbo rustikalnih jedi,« je vtise strnil Berovič, saj so Japonci pregovorno preveč zadržani, da bi novinarjem podajali oceno doživetega.
Vrnili se bodo
»Vsak ima svoj slog kuhanja in vsak ima svoj slog gostoljubja,« je brez nevarnosti, da bi se komu zameril, modroval gospod Išida. V Sloveniji je bil že pred desetimi leti in takratna doživetja so nanj očitno naredila tako močan vtis, da jih je hotel deliti z gosti. »Oni so moj zaklad. Saj menda veste, da imava z ženo Tomiko restavracijo Mibu, kjer postreževa osmim gostom kosilo, osmim pa večerjo. Zamisel je bila njena, sprva ni bilo lahko, danes pa grem vsak dan v budistični tempelj in se zahvalim nevidnemu tam zgoraj za srečo, da imam take goste in takšno življenje,« je nadaljeval in pristavil, da so mu prijali blagi okusi jedi, ki jih je imel priložnost poskusiti.
Kuharski mojster Hiroši išida je s sodelavci in gosti užival v šestih slovenskih restavracijah.
Njegovo navdušenje nad doživetim še najbolj povzema obljuba, da bo goste še pripeljal na kulinarično pot po Sloveniji, ki jo je organizacijsko in logistično izpeljala agencija Okarina Boruta Šraja.
Najmlajša udeleženka kulinaričnega popotovanja je bila devetletna Kumagai Icuki, ki je gostiteljem darovala svilnati svitek s pismenkami, ki prinašajo mir, radost, in veselje.
Kuharski mojster Hirojoši Išida, lastnik tokijskega Mibuja, je povedal, da so mu prijali blagi okusi jedi.
V skupini je bila tudi Marika Nagao, ki stopa po poti očeta Tosihika Cukamota in torej s posebno pozornostjo spremlja svet vina. Da bo morala vtise še nekoliko zbrati, je povedala, sicer pa izpostavila toplino slovenskih družinskih gostiln in restavracij. »To je vrednota, ki jo je treba negovati z ravno tolikšno pozornostjo kot izvedbo receptov,« je kimala ob slovesu.
Domo, hvala za namig. Predvsem pa mata ne, kmalu na svidenje!
