NEGA
Je naravna kozmetika boljša?
Čeprav je narejena iz sestavin naravnega izvora, še ne pomeni, da je zato boljša, varnejša in prijaznejša do telesa.
Odpri galerijo
Med strokovnjaki, ki lahko pomembno pripomorejo k razvoju kozmetike, prijazne do okolja in človeka, so tudi kozmetologi. FOTO: Sutlafk/Getty Images
Naravna kozmetika (še) ni regulirana z zakoni oziroma predpisi in enotne definicije zanjo ne poznamo. Najbolj preprosto jo opredelimo kot alternativo konvencionalni kozmetiki, v kateri prevladujejo sestavine popolnoma sinteznega izvora, pojasnjuje izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
»To področje urejajo certifikacijske ustanove, ki so postavile lastne kriterije, katere kozmetične sestavine dovoljujejo.« Certifikati naravne kozmetike so trenutno edino zagotovilo, da izdelek res ustreza definiranim standardom – ti so dostopni na uradnih spletnih straneh teh institucij. »V Evropi jih je precej, najbolj razširjena sta Cosmos in Natrue, posebej pa bi izpostavila certifikat CosmEthically ACTIVE, ki deluje na svetovni ravni pod okriljem slovenskih strokovnjakov kozmetologije. Predstavlja drugačen koncept vrednotenja kozmetike. Ne osredotoča se le na naravnost sestavin, temveč med drugim tudi na prisotnost kozmetično aktivnih sestavin v koncentracijah, podprtih z znanstvenimi dokazi, na kompatibilnost z našo kožo oziroma lasmi ter na kakovost surovin.«
Med ljudmi prevladuje mnenje, da je naravna kozmetika boljša od konvencionalne, ker je narejena iz naravnih sestavin. Pa to drži? Takšno razmišljanje je žal napačno, včasih celo škodljivo, opozarja strokovnjakinja s Katedre za farmacevtsko biologijo. »Posploševanje, da so sestavine naravnega izvora boljše, varnejše in prijaznejše do našega telesa, nima strokovne podlage. Zelo nazoren je primer rastlinskih olj za zaščito pred soncem, o katerih pogosto preberemo, da imajo visok SPF.«
Naravna kozmetika je nedvomno pomembna z ekološkega vidika. Dovoljuje le omejen nabor sestavin, ki na splošno manj agresivno vplivajo na okolje in so (bio)razgradljive, poudarja dr. Nina Kočevar Glavač. »Hkrati se moramo zavedati širših razsežnosti. Naravno namreč ni vedno tudi trajnostno. Za razvoj kozmetike, prijazne do okolja in človeka, bo v prihodnosti nujno sodelovanje različnih področij znanosti in industrije.« Med strokovnjaki, ki lahko pomembno pripomorejo k nastanku takšne kozmetike, so tudi kozmetologi. »Na naši fakulteti smo uvedli univerzitetni študijski program kozmetologije, ki je zelo hitro razvijajoča se perspektivna veda. Diplomirani kozmetologinje in kozmetologi se ukvarjajo z razvojem, izdelavo in vrednotenjem, regulativo, trženjem ter svetovanjem o kozmetičnih izdelkih.«
Verodostojne informacije o naravni kozmetiki lahko poiščemo tudi v strokovni literaturi. Na fakulteti so leta 2015 izdali knjigo Sodobna kozmetika, ki jo je 11 avtorjev, med njimi naša sogovornica, pripravljalo dve leti. Leta 2018 je izšla v angleškem jeziku (Modern Cosmetics) in njeni ustvarjalci so ponosni, da tudi na svetovni ravni predstavlja enega najobsežnejših in najcelovitejših opisov kozmetičnih sestavin naravnega izvora, ki ni namenjen le strokovnjakom, pač pa tudi uporabnikom domače kozmetike. Knjiga je doživela izjemen odziv v strokovnih krogih po svetu. Danes jo berejo v več kot 80 državah.
Dr. Nina Kočevar Glavač pojasnjuje, da so certifikati trenutno edino zagotovilo, da izdelek res ustreza določenim standardom, saj to področje ni zakonsko urejeno. FOTO: Osebni Arhiv
Kozmetiko, bodisi konvencionalno bodisi naravno, takoj prenehamo uporabljati, če naši koži ne odgovarja, na primer povzroča srbenje ali rdečico. »Naravna kozmetika ni sopomenka za do kože prijaznejše izdelke, zato je povsem nestrokovno posplošiti, da je primernejša za nego občutljive ali celo atopijske kože. Ključ je v ustreznosti sestave, opozarja dr. Nina Kočevar Glavač, ki zagovarja premišljeno minimalistično sestavo. Vsaka snov, ki jo nanesemo na kožo, je zanjo namreč obremenitev.
Med ljudmi prevladuje mnenje, da je naravna kozmetika boljša od konvencionalne, ker je narejena iz naravnih sestavin. Pa to drži? Takšno razmišljanje je žal napačno, včasih celo škodljivo, opozarja strokovnjakinja s Katedre za farmacevtsko biologijo. »Posploševanje, da so sestavine naravnega izvora boljše, varnejše in prijaznejše do našega telesa, nima strokovne podlage. Zelo nazoren je primer rastlinskih olj za zaščito pred soncem, o katerih pogosto preberemo, da imajo visok SPF.«
Skrb za okolje
Naravna kozmetika je nedvomno pomembna z ekološkega vidika. Dovoljuje le omejen nabor sestavin, ki na splošno manj agresivno vplivajo na okolje in so (bio)razgradljive, poudarja dr. Nina Kočevar Glavač. »Hkrati se moramo zavedati širših razsežnosti. Naravno namreč ni vedno tudi trajnostno. Za razvoj kozmetike, prijazne do okolja in človeka, bo v prihodnosti nujno sodelovanje različnih področij znanosti in industrije.« Med strokovnjaki, ki lahko pomembno pripomorejo k nastanku takšne kozmetike, so tudi kozmetologi. »Na naši fakulteti smo uvedli univerzitetni študijski program kozmetologije, ki je zelo hitro razvijajoča se perspektivna veda. Diplomirani kozmetologinje in kozmetologi se ukvarjajo z razvojem, izdelavo in vrednotenjem, regulativo, trženjem ter svetovanjem o kozmetičnih izdelkih.«
Verodostojne informacije o naravni kozmetiki lahko poiščemo tudi v strokovni literaturi.
Verodostojne informacije o naravni kozmetiki lahko poiščemo tudi v strokovni literaturi. Na fakulteti so leta 2015 izdali knjigo Sodobna kozmetika, ki jo je 11 avtorjev, med njimi naša sogovornica, pripravljalo dve leti. Leta 2018 je izšla v angleškem jeziku (Modern Cosmetics) in njeni ustvarjalci so ponosni, da tudi na svetovni ravni predstavlja enega najobsežnejših in najcelovitejših opisov kozmetičnih sestavin naravnega izvora, ki ni namenjen le strokovnjakom, pač pa tudi uporabnikom domače kozmetike. Knjiga je doživela izjemen odziv v strokovnih krogih po svetu. Danes jo berejo v več kot 80 državah.
