Je zelo pomemben, žal pa ga je po 40. letu vse manj
Ob omembi kolagena najprej pomislimo, kako ta najbolj zastopana beljakovina v telesu deluje na kožo: ta je, kot pritrjuje znanost, bolj elastična, napeta in mladostna. Toda kolagen zmore veliko več, saj skrbi za pravilno delovanje celic, organov, mišic in tkiv.
Je kompleksna beljakovina, ki je sestavljena iz kar 19 aminokislin, najdemo pa ga tako rekoč povsod v telesu. Deluje kot lepilo, saj povezuje in podpira različne strukture ter funkcije, zmanjšuje vnetja in popravlja poškodovane celice. Telo ga ob ustrezni prehrani samo proizvaja, najprej se pojavi kot prokolagen, ki ga tvori s kombinacijo dveh zelo pomembnih aminokislin, glicina ter prolina, pri čemer ima pomembno vlogo tudi vitamin C. Okoli 35. leta se ta proces upočasni, po 40. pa je upad še hitrejši, pri ženskah predvsem v menopavzi, zato je skrb za ustrezen jedilnik takrat še pomembnejša. Kolagen nam namreč pomaga tudi v boju proti znakom staranja, strokovnjaki pa opozarjajo, da je v kozmetičnih izdelkih manj učinkovit kakor v prehranskih dopolnilih (pred uživanjem se posvetujemo s strokovnjakom) in seveda na zdravem jedilniku, denimo, koža nam bo zelo hvaležna za kumare, zeleno, zeleno zelenjavo, zelje, jagodičevje in ingver.
Proti osteoporozi
Dragocena beljakovina je zelo pomembna tudi za sklepe, v zrelih letih še toliko bolj. Kolagen pomaga ohranjati gibljivost in deluje protivnetno ter tako pomaga zmanjševati bolečine in okorelost. Ne pozabimo, kolagen je izjemno pomemben tudi za kosti, saj izboljšuje kostno gostoto in tako preprečuje osteoporozo. Pri tem nas spet lahko učinkovito podprejo živila, kot so česen, por, čebula, jabolka, mandlji, semena čie, ananas, ekstra deviško oljčno olje, banane in kurkuma.
Kajenje, sončenje, pomanjkanje spanca in stres zavirajo proizvodnjo kolagena.
Kolagen skrbi za prebavni trakt, in sicer pomaga krepiti črevesno steno in tako preprečiti uhajanje neželenih snovi v krvni obtok ter izboljšati absorpcijo iz živil, pomemben pa je tudi za delovanje jeter. Glicin je namreč aminokislina, ki jo najdemo v kolagenu in zmanjšuje škodo po zaužitih snoveh, ki obremenjujejo jetra, predvsem po pitju alkohola, zato uživajmo buče, kivi, fižol, ohrovt, špinačo in zelje. Kolagen naj bi pomagal preprečevati tudi alzheimerjevo bolezen, saj možgane varuje pred beljakovinami, ki naj bi bile vzrok za nevrodegenerativno obolenje. In, ne nazadnje, dragocen je za srce in ožilje, saj znižuje raven holesterola v krvi in preprečuje nabiranje oblog na stenah žil.
Nekatere snovi, življenjske navade in bolezni pa lahko zavirajo proces proizvodnje kolagena. Denimo uživanje prevelike količine sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov. Škodljiva je tudi izpostavljenost sončnim žarkom, saj lahko ultravijolično sevanje upočasni nastajanje kolagena. Podoben učinek ima kajenje, prav tako pomanjkanje spanca in stres. Nevarne so tudi nekatere avtoimunske bolezni, kot je lupus.
