Jejte z občutkom

Ameriška psihologinja in avtorica duhovnih knjig Arlene K. Unger poudarja, da je v prazničnem času, ko smo zasuti z obilico hrane, še pomembneje, da vnesemo čuječnost tudi v prehranjevanje. Čuječno uživanje hrane pomeni, da se osredotočimo na to, kako in kaj jemo, in uživamo v vsakem trenutku, namesto da hlastamo za hrano, jo bašemo vase ali med jedjo celo gledamo telefon ali beremo časopis. Če jemo z občutkom, nam je hrana v večji užitek, hkrati nas pomirja in še prej začutimo, kdaj smo siti, ter se ne prenajedamo. S tem dolgoročno spreminjamo tudi svoj odnos do hrane, ki nam sicer pogosto že sam prinaša stres. S čuječnim prehranjevanjem se torej lahko izognemo težavam s težo, saj smo pozorni na velikost porcij in jemo počasneje.

Vzamemo sočno pomarančo in jo postavimo predse. Za minuto se osredotočimo na dihanje. Ko se umirimo, se posvetimo pomaranči. Sadež opazujemo, kot bi ga videli prvič. Motrimo njegovo barvo, površino in obliko. Povohamo jo in pogledamo, kje jo bomo začeli lupiti – natančno, počasi, kos za kosom. Pomarančo razpremo na krhlje. Začutimo sadež na dlani, zaznamo njegov videz in vonj. Ponesemo si krhelj v usta, a ga ne prežvečimo in pogoltnemo, ampak okušamo in raziskujemo z jezikom. Začutimo teksturo, nato ga rahlo prebodemo z zobmi. Začutimo sok in okus. Počasi ga pogoltnemo, preostanek pa počasi in z občutkom žvečimo. Pogoltnemo in čutimo, kako potuje do želodca. Nadaljujemo z drugim krhljem. Vso pomarančo pojemo z enako predanostjo in osredotočenostjo, nato razmislimo, kako smo se počutili. Smo bili nestrpni ali zadovoljni? Vajo lahko ponovite tudi s čokolado ali vinom.