Jeseni je ključna prehrana
Zaradi dokazane vloge pri normalnem delovanju imunskega sistema je ustrezna preskrbljenost z vitaminom D ob zdajšnji pandemiji še toliko pomembnejša. A Slovenke in Slovenci tu občutno zaostajamo. Kar 80 odstotkov odraslih namreč ni zadostno preskrbljenih s tem dragocenim vitaminom, nova raziskava pa je še razjasnila: z običajno prehrano pokrijemo v jesensko-zimskem času le 15 odstotkov priporočenega vnosa.
V raziskavi ni bilo skoraj nikogar, ki bi s prehrano zaužil priporočeno količino tega vitamina.
Nujno nadomeščanje
Medtem ko je poleti potrebe po vitaminu D, ki je ključen tudi za zdravje okostja, mogoče pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, je jeseni in pozimi ključni vir prehrana. Priporočen vnos v času, ko ga telo ne more samo proizvajati, je 20 mikrogramov na dan, raziskava pa je pokazala, da ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot tri mikrograme. Raziskavo je vodil Inštitut za nutricionistiko, pri njej so sodelovali še Nacionalni inštitut za javno zdravje, visoka šola za storitve in UKC Ljubljana, financirala pa sta jo ministrstvo za zdravje in javna agencija za raziskovalno dejavnost. Ugotavljajo, da bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti v jesensko-zimskem obdobju treba sprejeti ukrepe za njegovo nadomeščanje, kar bo pomembno zlasti za nekatere bolj ogrožene skupine prebivalstva.
Kot je pojasnila izr. prof. dr. Katja Žmitek z Inštituta za nutricionistiko in visoke šola za storitve, vodja projekta: »V jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete UVB-sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni in je zato potreben zadosten vnos. Vprašanja nizkih prehranskih vnosov doslej v Sloveniji ni naslovila nobena nacionalno reprezentativna raziskava.« V novi raziskavi so zajeli 1248 prebivalcev, starih med 10 in 74 let, in niso upoštevali dodajanja vitamina D z zdravili in prehranskimi dopolnili. »Skrb vzbujajoče je, da z običajno prehrano zaužijemo bistveno manj vitamina D, kot ga v odsotnosti endogene biosinteze potrebujemo za normalno delovanje. Najnižji dnevni vnos je bil pri starejših odraslih (2,5 μg), le malenkost višji pa pri mladostnikih (2,7 μg) in odraslih (2,9 μg). V vseh treh starostnih skupinah so imele ženske značilno nižji prehranski vnos, največje razlike smo opazili pri odraslih prebivalcih,« pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
»Najpomembnejši viri vitamina D so živila živalskega izvora, še posebno ribe in jajca. Ključen problem je, da ga v večjih količinah vsebujejo živila, ki so redko v naši prehrani (npr. ribe severnih morij, ribje olje). V raziskavi ni bilo skoraj nikogar, ki bi s prehrano zaužil priporočeno količino vitamina D,« pojasnjuje doc. dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Na pobudo ministrstva za zdravje je bila v Sloveniji že pred časom vzpostavljena strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic oz. priporočil za preskrbo z vitaminom D. Njena vodja prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. internistka, endokrinologinja, je pojasnila: »Posebno veliko tveganje za hudo pomanjkanje je pri prebivalcih domov za starejše občane in tistih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Na to področje je posegla tudi pandemija, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti in dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D tega primanjkovalo. Med drugim smo predlagali novo indikacijo za predpisovanje na recept, da bi izboljšali doslej zelo slabo preskrbljenost z vitaminom D in tako pri prebivalcih domov za starejše občane zmanjšali tudi tveganja za padce, zlome, okužbe in mišično šibkost. Pobuda je bila dobro sprejeta.«
Mnogi segajo po farmacevtskih pripravkih, a z odmerki vitamina D ne gre pretiravati. »Prejšnjo zimo smo zaznali bistveno povečanje uporabe farmacevtskih pripravkov z vitaminom D – decembra lani je takšne izdelke uživalo 56 odstotkov odraslih. Najpogostejši dnevni odmerek je bil 25 μg vitamina D, nekateri pa so poročali tudi o bistveno višjih odmerkih, ki lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje. Še varen dnevni prehranski vnos iz vseh virov za zdrave odrasle je do 100 μg,« pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst. »Rezultati za večino analiziranih izdelkov kažejo na razmeroma dobro skladnost s podatki iz označbe, vendar je na trgu na ducate izdelkov, ki jih nismo analizirali.« Višja cena ni bila zagotovilo za višjo kakovost, brez laboratorijske analize pa potrošnik nima vpogleda v kakovost izdelka, zato se na Inštitutu za nutricionistiko zavzemajo za vzpostavitev sheme rednega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil.
