Jeseni več vitamina C

Telesu moramo vse leto, ne glede na letni čas, zagotoviti zadosten vnos vitaminov in mineralov, saj se potrebe po njih med sezonami načeloma ne spreminjajo. Res pa je, da se je treba zavedati nekaterih sprememb zaradi menjave letnih časov. Ker je zaradi teh pestrost sezonske zelenjave in sadja nekoliko manjša, moramo biti pozorni, da ta živila kljub vsemu čim pogosteje vključimo v jedilnik: vsaj dvakrat na dan, še bolje pa je pet porcij zelenjave in sadja na dan, pravi magister inženir prehrane Aljoša Kuzmanovski z Zavoda Spoznaj prehrano.

»Če bo naša prehrana ob zadostnem vnosu teh živil vključevala še nepredelana in minimalno predelana živila, kot so pusti kosi mesa, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, stročnice, oreščki in semena, uživanje prehranskih dopolnil z vitamini in minerali ne bo potrebno,« dodaja sogovornik.
 

Jeseni vitamina C in D

Vsekakor je smiselno, da tisti, ki so bolj dovzetni za prehlad in bakterijska obolenja, nekoliko več pozornosti namenijo vitaminoma C in D in cinku, pravi Kuzmanovski.

»Vitamin C najdemo v živilih, kot so rdeča paprika, kivi, brokoli, brstični ohrovt ter pomaranče. Potrebe po cinku najlažje zagotovimo predvsem z živili živalskega izvora. Ostrige so izjemno bogat vir cinka, vendar pri nas nekoliko manj priljubljene. S cinkom so bogati goveje in svinjsko meso, sploh notranji organi (jetra), in mlečni izdelki. Med rastlinskimi viri so v ospredju riž, polnozrnata moka in stročnice.«


Sogovornik pravi, da je jeseni treba več pozornosti nameniti tudi vitaminu D, ki ga iz hrane ne moremo dobiti v zadostni meri. Tvori se namreč v naši koži s pomočjo sončne (UVB) svetlobe, jeseni in pozimi pa zaradi geografske lege Slovenije ne nastaja v zadostni količini. Uživanje prehranskih dopolnil s tem vitaminom je zato smiselno, vendar je kljub temu zaželeno, da pred uživanjem tega dodatka preverimo njegove vrednosti v krvi, svetuje Kuzmanovski.
 

Jih res potrebujemo?

Preden začnemo vitamine jemati, se prepričajmo, ali jih sploh potrebujemo. Brezglavo uživanje vitaminov in mineralov je v najboljšem primeru potrata denarja, v najslabšem pa lahko nevarnost za naše zdravje. Zato mora biti vsakršno poseganje po prehranskih dopolnilih premišljeno, pravi Kuzmanovski in svetuje, da najprej ugotovimo, ali našemu telesu sploh primanjkuje kakšnih hranil. To opravimo s krvnimi testi. V naslednjem koraku poskušamo ugotoviti, ali lahko s prehrano zdovoljimo potrebe po vseh vitaminih in mineralih.

Če to ni možno, jasno pove Kuzmanovski, pa posežemo po prehranskih dopolnilih in določimo ustrezen odmerek in čas jemanja, ki predvidoma izboljša zaloge določenih hranil v telesu.

V večini primerov ni potrebe po dodatnem uživanju prehranskih dopolnil, če se večinoma prehranjujemo z nepredelano in minimalno predelanimi živili, pravi sogovornik. Izjema je dodajanje vitamina D prehrani in določenih hranil v življenjskih obdobjih, kot sta nosečnost in starost. O potrebah po dodajanju določenih vitaminov, sploh folne kisline, se morajo nosečnice posvetovati z zdravnikom oziroma ginekologom. Pediater določi potrebo po dodajanju vitaminov in mineralov pri otrocih.


V starosti se zaradi sprememb v delovanju presnove in slabšem delovanju nekaterih organov povečajo potrebe po določenih hranilih. Ob dodajanju vitamina D je tako smiselno več pozornosti nameniti tudi uživanju vitamina B 12, še pove Aljoša Kuzmanovski z Zavoda Spoznaj prehrano in sklene, da se je pred uporabo prehranskih dopolnil vedno treba prej posvetovati z zdravnikom.