PREHRANA
Jod je nujen za preživetje
Jod je ključni sestavni del ščitničnih hormonov, ki imajo vpliv na metabolizem, razvoj in rast; s pestro prehrano ga zaužijemo dovolj.
Odpri galerijo
Z jodirano soljo si zagotavljamo preskrbo s pomembnim elementom. FOTO: Anna-ok/Getty Images
Jod je nujen za zdravo in učinkovito delovanje ščitnice. Z raznoliko prehrano in uživanjem jodirane soli ga dobimo dovolj, morebitno pomanjkanje pa se pokaže kot golša oziroma povečana ščitnica, povišana raven hormona TSH, pojavi se hipotiroidizem, torej ščitnica tvori premalo ščitničnih hormonov, pojasnjuje dr. Živa Lavriša, univ. dipl. inž. živ. tehnol., raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko.
»Jod je element, ki je nujen za preživetje. Je sestavni del naše prehrane, kjer je prisoten v oblikah jodida ali jodata. Vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije so živila, soljena z uporabo jodirane soli, na primer kruh. Dobri viri so sicer ribe, morski sadeži, morske alge, jajca, mleko in mlečni izdelki. Gram jodirane jedilne soli je obogaten s približno 19 mikrogrami joda, kar pomeni, da priporočena dnevna količina soli za odrasle, pet gramov, zagotavlja približno 100 mikrogramov joda oziroma približno 65 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa za odrasle. Soli, ki niso jodirane (npr. himalajska sol), ne vsebujejo pomembne količine joda,« pojasnjuje sogovornica.
Otroci potrebujejo od 100 do 140 mikrogramov na dan, odrasli 150, nekaj več ga potrebujejo nosečnice, 230 mikrogramov, doječe ženske 260, razodeva portal prehrana.si. »Jod je ključni sestavni del ščitničnih hormonov, ki imajo vpliv na metabolizem, razvoj in rast. Izjemno pomemben je za razvoj možganov, predvsem med nosečnostjo in v otroštvu,« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da ščitnični hormoni uravnavajo številne biokemijske reakcije, kot sta sinteza beljakovin in encimska aktivnost, so ključnega pomena za presnovo, obenem pa so potrebni za pravilen razvoj kosti in živčnega sistema pri zarodku in otroku. »Zato ima jod pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah pa tudi pri ohranjanju zdrave kože in sproščanju energije pri presnovi.«
Kot rečeno, s pestro prehrano vsak dan zaužijemo dovolj joda, večjemu tveganju za pomanjkanje pa so izpostavljeni posamezniki, ki se izogibajo ključnim živilom, med bolj izpostavljene skupine pa se uvrščajo tudi kadilci, saj so potrebe po jodu pri njih večje. »Pomanjkanje joda se pokaže z motenim delovanjem ščitnice, pri nosečnicah pa lahko privede do spontanega splava ali mrtvorojenega otroka, pri zarodku zastane razvoj živčevja, kar lahko privede do trajnih posledic. Pomanjkanje joda uvrščamo med najpogostejše preprečljive vzroke zaostankov v mentalnem razvoju,« še poudarja sogovornica in obenem opozarja tudi na čezmerno rabo joda: »Za to je lahko krivo predvsem uživanje morskih alg, z jodom obogatenih živil in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo jod. Zgornja dopustna meja vnosa za odraslega človeka je 600 mikrogramov. Podobno kot prenizek vnos tudi previsok lahko povzroči golšavost, povišano raven TSH in hipotiroidizem.«
Za kognitivne funkcije
»Jod je element, ki je nujen za preživetje. Je sestavni del naše prehrane, kjer je prisoten v oblikah jodida ali jodata. Vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije so živila, soljena z uporabo jodirane soli, na primer kruh. Dobri viri so sicer ribe, morski sadeži, morske alge, jajca, mleko in mlečni izdelki. Gram jodirane jedilne soli je obogaten s približno 19 mikrogrami joda, kar pomeni, da priporočena dnevna količina soli za odrasle, pet gramov, zagotavlja približno 100 mikrogramov joda oziroma približno 65 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa za odrasle. Soli, ki niso jodirane (npr. himalajska sol), ne vsebujejo pomembne količine joda,« pojasnjuje sogovornica.
Solimo na koncuIzgube joda med obdelavo živil so precej velike, zato hrano solimo po koncu toplotne obdelave, jodirano sol pa hranimo v suhem in temnem prostoru. Pri kuhanju v vodi so izgube lahko tudi do 50-odstotne, pri pečenju od 11- do 23-odstotne, med cvrtjem pa od 10- do 20-odstotne, pojasnjujejo na portalu prehrana.si.
Otroci potrebujejo od 100 do 140 mikrogramov na dan, odrasli 150, nekaj več ga potrebujejo nosečnice, 230 mikrogramov, doječe ženske 260, razodeva portal prehrana.si. »Jod je ključni sestavni del ščitničnih hormonov, ki imajo vpliv na metabolizem, razvoj in rast. Izjemno pomemben je za razvoj možganov, predvsem med nosečnostjo in v otroštvu,« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da ščitnični hormoni uravnavajo številne biokemijske reakcije, kot sta sinteza beljakovin in encimska aktivnost, so ključnega pomena za presnovo, obenem pa so potrebni za pravilen razvoj kosti in živčnega sistema pri zarodku in otroku. »Zato ima jod pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah pa tudi pri ohranjanju zdrave kože in sproščanju energije pri presnovi.«
Himalajska sol ne vsebuje pomembne količine joda.
Kot rečeno, s pestro prehrano vsak dan zaužijemo dovolj joda, večjemu tveganju za pomanjkanje pa so izpostavljeni posamezniki, ki se izogibajo ključnim živilom, med bolj izpostavljene skupine pa se uvrščajo tudi kadilci, saj so potrebe po jodu pri njih večje. »Pomanjkanje joda se pokaže z motenim delovanjem ščitnice, pri nosečnicah pa lahko privede do spontanega splava ali mrtvorojenega otroka, pri zarodku zastane razvoj živčevja, kar lahko privede do trajnih posledic. Pomanjkanje joda uvrščamo med najpogostejše preprečljive vzroke zaostankov v mentalnem razvoju,« še poudarja sogovornica in obenem opozarja tudi na čezmerno rabo joda: »Za to je lahko krivo predvsem uživanje morskih alg, z jodom obogatenih živil in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo jod. Zgornja dopustna meja vnosa za odraslega človeka je 600 mikrogramov. Podobno kot prenizek vnos tudi previsok lahko povzroči golšavost, povišano raven TSH in hipotiroidizem.«
