NASVET

Jutranji sprehod za dober spanec

Svetloba bo spodbudila tvorbo serotonina, zaradi katerega se dobro počutimo, v temi pa se spremeni v melatonin, ki ga potrebujemo za spanje.
Fotografija: Melatonin je tisti, zaradi katerega postanemo zaspani. FOTO: Fizkes/Getty Images
Odpri galerijo
Melatonin je tisti, zaradi katerega postanemo zaspani. FOTO: Fizkes/Getty Images

Hoja je najpreprostejši način vadbe, številne blagodati prinaša, zato bi se morali pogosto odpraviti na sprehod, vsaj enkrat na dan. In če gremo res samo enkrat, je še najbolje, da se odpravimo (zgodaj) zjutraj. Strokovnjaki svetujejo, da se odpravimo uro potem, ko smo se zbudili: svetloba je namreč primarni merilec časa za vsako celico v našem telesu. In če dobimo odmerek svetlobe uro potem, ko smo vstali, se bodo v skladu s tem pravilno »nastavile« vse celice in nevroni; za to zadostuje že deset minut.

Če greste na sprehod le enkrat na dan, pojdite zjutraj. FOTO: Lemanna/Getty Images
Če greste na sprehod le enkrat na dan, pojdite zjutraj. FOTO: Lemanna/Getty Images

Naša občutljivost za svetlobo je najnižja, ko se prebudimo, kar pomeni, da potrebujemo močno spodbudo, ki bo prebudila možgane in postavila cirkadiani ritem. Več raziskav je pokazalo, da lahko način, kako preživimo prvo budno uro v dnevu, okrepi ali zmanjša možnosti za dober nočni spanec. Jutranja svetloba nas spodbudi k akciji, obenem niža tvorbo melatonina, hormona, zaradi katerega postanemo zaspani in ki nam pomaga, da zaspimo (in spimo).

Jutranja svetloba sporoča kortizolu, da nas preplavi, prebudi, nam da energijo, nas okrepi, poleg tega spodbuja telo, da začne proizvajati serotonin, hormon sreče mu rečemo, ki se v temi spremeni v melatonin, tega pa, kot smo že zapisali, potrebujemo za čvrst spanec. Naj se sliši še tako čudno, jutranji sprehod je torej nekaj najboljšega, kar lahko naredimo za dober spanec.

Z jutranjim sprehodom se ne bomo le prebudili (in obenem poskrbeli, da bomo ponoči bolje spali), ampak tudi varovali srce. Znanstveniki so že prepoznali povezavo med svetlobo in boleznimi srca: nedavna raziskava je pokazala, da lahko močna svetloba zaščiti in izboljša srčno-žilno zdravje ter niža tveganje za infarkt. Sodelujoči, ki so bili izpostavljeni močni svetlobi med 8.30 in 9. uro pet dni zapored, so imeli povišano raven proteina, ki je ključen za postavitev cirkadianega ritma, izboljšanje metabolizma in krepitev krvnih žil. Če je le mogoče, se vsaj deset minut sprehajamo brez sončnih očal, ključno vlogo pri vsem imajo namreč oči.

Jutranja svetloba spodbuja tudi metabolno zdravje: ženske, ki so vsak dan ob 8. uri hitro hodile 45 minut, so bile čez dan bolj aktivne, je pokazala raziskava iz leta 2012, poleg tega so se manj odzivale na fotografije hrane. Gibanje nas torej navda z energijo ter obenem blaži apetit. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije