K podkožnim krvavitvam so bolj nagnjeni starejši. Lahko so znak resnejše bolezni
Podkožne krvavitve nastanejo, ko drobne žilice tik pod kožo počijo. Navadno niso znak česa resnejšega, ampak zgolj posledica poškodb. Izginejo same od sebe v približno dveh tednih.
Vrste podkožnih krvavitev
Najpogostejša oblika podkožne krvavitve so modrice – rdeče, modre, črne ali vijolične kožne zaplate. Ekhimoza oziroma navadna modrica nastane, ko več krvnih žil, ki so zelo blizu druga druge, poči, kar povzroči zbiranje krvi tik pod površino kože. Ekhimoza ni nujno povezana s poškodbo. V primeru pojava takšnih modric je obisk zdravnika nujen.
Znak za alarm so nepojasnjene modrice ter simetrične krvavitve.
Kadar poči le nekaj majhnih krvnih žil, govorimo o petehijah, ki so videti kot drobne rdeče pike. Purpura je rdečkasto vijolična lisa. Hematomi nastanejo, ko popokajo večje krvne žile. Posledica je kopičenje krvi pod kožo. Večina hematomov je manjših in površinskih. Ti izginejo sami od sebe. Kadar pa se hematomi razvijejo v večjih organih ali telesnih votlinah, so lahko hudi in celo smrtno nevarni. Podkožne krvavitve so pogostejše pri ljudeh, ki so starejši od 65 let, saj imajo ti bolj krhke žile. Pojav podkožnih krvavitev je pričakovan tudi pri ljudeh, ki imajo krčne žile, in tistih, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi (antikoagulante). Pojavijo se lahko pri osebah, ki jemljejo določene prehranske dodatke, denimo takšne, ki vsebujejo vitamin E, pa tudi pri osebah, ki uživajo premalo vitamina C ali K. Nepojasnjene modrice opažajo ljudje, ki imajo težave z alkoholizmom ali pa trpijo za okvaro jeter. Jetra prenehajo proizvajati beljakovine za strjevanje krvi, kar se med drugim lahko kaže v obliki modric. Nastajanje nepojasnjenih modric in drugih podkožnih krvavitev je lahko povezano z različnimi boleznimi, kot so hemofilija, levkemija in lupus.
Kdaj k zdravniku?
Podkožne krvavitve so večinoma posledica poškodb in niso nevarne. Kadar so nepojasnjene, pa so lahko znak resnejše bolezni ali zdravstvenega stanja. V tem primeru nujno poiščimo zdravniško pomoč. K zdravniku moramo, kadar opažamo na koži več nepojasnjenih modric, če opazimo močnejšo podkožno krvavitev na koži ali očeh, še posebno če se krvavitev pojavi hkrati na obeh rokah ali obeh očesih. Drobni, pikčasti, simetrični izpuščaji, najpogosteje na nogah, lahko pomenijo vaskulitis oziroma vnetje drobnih krvnih žil. Vaskulitis je lahko blag in nenevaren, če pa prizadene notranje organe, pa lahko vodi tudi v smrt.
Pojavijo se lahko pri osebah, ki jemljejo določene prehranske dodatke.
Precej bolj nevaren nodozni poliarteritis je vnetje srednje velikih arterij. Na koži se lahko kaže kot velika marmorna lisa, modri ali črni prsti na rokah ali nogah, včasih pa tudi v obliki ran. Dodatni znaki te sicer redke bolezni so povišana temperatura, bolečine v celotnem organizmu in slabo počutje.
Nevarne krvne bolezni, kot sta hemofilija in levkemija, bodo ob podkožnih krvavitvah spremljali še drugi simptomi – utrujenost, težave z dihanjem, zmanjšana telesna zmogljivost, slabša koncentracija, pogoste pljučnice, angine in druge nalezljive bolezni.
Zdravnik bo bolnika z nepojasnjenimi podkožnimi krvavitvami najprej napotil na odvzem krvi. Na podlagi krvne slike in podatkov o tem, ali oseba nepojasnjeno krvavi, denimo pri ščetkanju zob ali ko gre na blato, bo ugotovil, ali gre za resnejše težave. Pri ženskah ga bo zanimalo tudi, ali je krvavela pri porodu in kakšne so njene krvavitve ob menstruaciji. V primeru suma na krvno bolezen bo morda potrebna še punkcija kostnega mozga.
