Kadi četrtina Slovencev, a pozor: kadilci so bolj nagnjeni k okužbam
Tobak ostaja eden od vodilnih preprečljivih dejavnikov tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja: kadilci imajo vsak dan priložnost, da obrnejo nov list, še posebno glasno pa jih stroka k temu spodbuja danes, saj je 31. januar tradicionalno dan brez cigarete.
Več možnosti za covidne zaplete
Razširjenost kajenja se sicer v Sloveniji postopno zmanjšuje, a še vedno kadi četrtina prebivalcev, k preštevilnim tveganjem, ki jih prinaša uporaba tobačnih izdelkov, pa so se pridružili še zapleti pri prebolevanju covida-19 ter dejstvo, da so številne oblike pomoči pri opuščanju kajenja med pandemijo postale težje dostopne.
Simptomi fizične odvisnosti pri odvajanju izzvenijo v nekaj dneh, nekateri uporabniki se lahko s psihično zasvojenostjo borijo tudi več let.
Strokovnjaki pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje tudi ob letošnjem dnevu brez cigarete poudarjajo, da tobačni dim vsebuje več kot 5000 kemikalij in rakotvornih snovi, ki povzročajo številne bolezni, predvsem dihal, kot sta pljučni rak in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Kajenje škoduje imunskemu odzivu v dihalnem sistemu, zato so kadilci bolj nagnjeni k okužbam, kot rečeno, tudi z novim koronavirusom, med bolniki s covidom-19, ki so se zdravili na intenzivni negi in so potrebovali mehansko ventilacijo, pa je bilo veliko več kadilcev kot nekadilcev; med tistimi, ki covida-19 niso preživeli, je bilo več kadilcev, povečano tveganje za smrt pa se je izkazalo tudi pri nekdanjih kadilcih.
Slovenija se lahko pohvali, da se je na področju nadzora nad tobakom pridružila najnaprednejšim državam na svetu, s številnimi zakonodajnimi ukrepi pa je pri mnogih preprečila začetek kajenja ali pa kadilce spodbudila k opustitvi smrtno nevarne razvade. Sem spadajo tudi popolna prepoved oglaševanja, promocije in razstavljanja tobačnih in povezanih izdelkov na prodajnih mestih, velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila na embalaži in prepoved značilnih arom, kot je denimo mentol v cigaretah in tobaku za zvijanje.
Kadi še vedno četrtina prebivalcev.
Enake omejitve in prepovedi veljajo za vse tobačne in povezane izdelke – kot so na primer elektronske cigarete, ki so med mladimi bistveno bolj razširjene kot med odraslo populacijo in jih mnogi dojemajo kot manj škodljive ali celo neškodljive, in zeliščni izdelki za kajenje. Uvedli smo tudi višje globe in strožje kaznovanje kršiteljev zakonodaje, so zadovoljni na ministrstvu za zdravje, kot poudarjajo na NIJZ, pa so ponosni predvsem na zmanjševanje razširjenosti kajenja med mladostniki. Delež kadilcev se zmanjšuje tudi med odraslimi, predvsem moškimi: »Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog (CINDI) 2020 kaže, da se je odstotek kadilcev med prebivalci, starimi od 25 do 74 let, v Sloveniji s 23 odstotkov v letu 2016 znižal na 20 odstotkov v letu 2020.«
Tistim, ki želijo opustiti kajenje, so na voljo številne oblike pomoči, od svetovalnega telefona na brezplačni številki 080 27 77, brezplačnih programov za opuščanje kajenja v zdravstvenih domovih v okviru Zdravstveno-vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja do različnih oblik nikotinskega nadomestnega zdravljenja.
Že 20 minut po zadnji cigareti se srčni utrip vrne na normalno vrednost. Po 12 urah normalno vrednost znova doseže tudi raven ogljikovega monoksida v krvi. V 2 tednih do 3 mesecih se zmanjša tveganje za srčni infarkt, začne se izboljševati pljučna zmogljivost. V obdobju od 1 do 9 mesecev začne izzvenevati dražeči kašelj in ublažijo se težave z dihanjem. Po letu dni se tveganje za koronarno srčno bolezen zmanjša za polovico. Po od 5 do 15 letih nekajenja je tveganje za možgansko kap podobno tistemu kot pri nekadilcu. Po 10 letih je tveganje za pljučnega raka za polovico manjše kot pri kadilcu, zmanjša se tveganje za raka ustne votline, grla, požiralnika, sečnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke. Po 15 letih je tveganje za koronarno srčno tveganje podobno kot pri nekadilcu.
Vsekakor je bolje preprečiti kakor zdraviti, zato ostaja najpomembnejše preprečevanje začetka kajenja: podatki še vedno kažejo, da tisti, ki po tobačnih izdelkih posežejo prej, pogosteje nadaljujejo kajenje v poznejših starostnih obdobjih in imajo več težav ob opustitvi zaradi hude zasvojenosti z nikotinom. Simptomi fizične odvisnosti pri odvajanju sicer izzvenijo v nekaj dneh, nekateri uporabniki pa se lahko s psihično zasvojenostjo borijo tudi več let.
