Kadilcev še kar preveč
Na zmanjšanje epidemije kroničnih nenalezljivih bolezni, ki med kadilci zahtevajo največ življenj, lahko najbolj vplivamo z omejevanjem kajenja.
Odpri galerijo
Preventiva je zelo pomembna. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Danes, 31. januarja, je dan brez cigarete, zato strokovnjaki znova opozarjajo, kako pomembno je opustiti to škodljivo razvado. Število kadilcev sicer upada, k čemur je pripomoglo zlasti dolgoletno prizadevanje svetovnih, nacionalnih in lokalnih organizacij za zmanjševanje uporabe tobačnih izdelkov in premagovanje zasvojenosti od nikotina, vendar, opozarja Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK), v Sloveniji še vedno kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec.
»Tobačni dim ne ogroža samo kadilcev, temveč tudi mnogo tistih, ki ne kadijo in so dimu izpostavljeni zlasti v domačem okolju. Zaradi kajenja v nosečnosti je tobačnemu dimu vsako leto posredno izpostavljenih tudi 2000 še nerojenih otrok.« Z raziskavami so ugotovili, da kadilci največkrat začnejo kaditi že kot otroci, mladostniki ali do dopolnjenega 25. leta, redko pozneje. Zdravju najbolj koristimo, če prenehamo kaditi, saj tako izboljšamo kakovost življenja in podaljšamo življenjsko dobo.
Resolucija nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 Skupaj za družbo zdravja načrtuje, da bomo do leta 2025 zmanjšali kajenje za 30 odstotkov, kar je skladno z globalno strategijo Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, pravi predsednica SZOTK.
»Slovenija želi slediti zgledu držav, ki ustvarjajo družbo brez tobaka z deležem kadilcev pod pet odstotkov.« Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2019–2030, ki je bila lani poleti v javni razpravi, napoveduje, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka – to pomeni, da bi v naši državi takrat tobačne izdelke uporabljalo manj kot pet odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let, pojasnjujejo na zvezi.
Kajenje ni krivo samo za razvoj bolezni in številne prezgodnje smrti, temveč pomeni tudi finančno breme za posameznika in zdravstvo ter družbo. »Raba tobaka in pasivno kajenje v svetovnem merilu vsako leto povzročita več kot sedem milijonov smrti, ki bi jih lahko preprečili. V Sloveniji je tobak vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in izgubljena zdrava leta življenja. Zaradi bolezni, ki jih povzroča, umre 3000 prebivalcev Slovenije na leto ali več kot osem na dan.« Za primerjavo: smrti zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa je manj kot smrti zaradi tobaka! Pljučni rak je v skoraj 90 odstotkih posledica kajenja.
V Sloveniji je na voljo veliko oblik pomoči oziroma programov za opuščanje kajenja, ki jih ponujajo javne zdravstvene ustanove in nevladne organizacije. Če bi radi prenehali kaditi, a potrebujete pomoč, se lahko obrnete na zdravstvenovzgojne centre (ZVC) in centre za krepitev zdravja (CKZ), ki delujejo v zdravstvenih domovih; referenčne ambulante; svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja: 080-2777; vsak dan med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro; svetovalni center SZOTK, Partizanska 12, Maribor, telefon: 051-317-113 in 05/9178-076.
Na SZOTK ugotavljajo, da se v Sloveniji, tako kot v večini drugih držav, za preventivno dejavnost v zdravstvu namenja premalo denarja, čeprav lahko prav »vlaganje v preventivo pomembno prispeva k zagotavljanju vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva in tudi k preprečevanju neenakosti v zdravju. Premalo se zavedamo ekonomskega bremena z življenjskim slogom povezanih kroničnih bolezni. Stroški zdravljenja pogosto presegajo finančne koristi, ki jih ima družba od prodaje za zdravje škodljivih izdelkov. Največji delež cene cigaret predstavlja trošarina, zato ima z njenim načrtnim zviševanjem vsaka država najboljše orodje za to, da bi državljani manj kadili. Trošarine so se v Sloveniji občutno zviševale do leta 2014, potem pa samo še po deset centov, kar je premalo za resen vpliv na opuščanje kajenja.«
Vsi, ki se trudijo za zmanjšanje kajenja, pa so zadovoljni z najnovejšim uspehom: od 1. januarja letos so tudi pri nas vse cigaretne škatlice enake barve in brez logotipov proizvajalcev. »Izkušnje držav, ki so tak ukrep že sprejele – v Evropi Velika Britanija, Irska, Francija, Norveška in Madžarska –, kažejo, da so zlasti za mlade na pogled manj vabljive škatlice cigaret tudi manj privlačne.«
Od 1. januarja letos so tudi pri nas škatlice enake barve in brez logotipov proizvajalcev.
Pljučni rak je v skoraj 90 odstotkih posledica kajenja.
»Slovenija želi slediti zgledu držav, ki ustvarjajo družbo brez tobaka z deležem kadilcev pod pet odstotkov.« Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka Za Slovenijo brez tobaka 2019–2030, ki je bila lani poleti v javni razpravi, napoveduje, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka – to pomeni, da bi v naši državi takrat tobačne izdelke uporabljalo manj kot pet odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let, pojasnjujejo na zvezi.
Vsak dan osem smrti
Kajenje ni krivo samo za razvoj bolezni in številne prezgodnje smrti, temveč pomeni tudi finančno breme za posameznika in zdravstvo ter družbo. »Raba tobaka in pasivno kajenje v svetovnem merilu vsako leto povzročita več kot sedem milijonov smrti, ki bi jih lahko preprečili. V Sloveniji je tobak vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in izgubljena zdrava leta življenja. Zaradi bolezni, ki jih povzroča, umre 3000 prebivalcev Slovenije na leto ali več kot osem na dan.« Za primerjavo: smrti zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa je manj kot smrti zaradi tobaka! Pljučni rak je v skoraj 90 odstotkih posledica kajenja.
V Sloveniji je na voljo veliko oblik pomoči oziroma programov za opuščanje kajenja, ki jih ponujajo javne zdravstvene ustanove in nevladne organizacije. Če bi radi prenehali kaditi, a potrebujete pomoč, se lahko obrnete na zdravstvenovzgojne centre (ZVC) in centre za krepitev zdravja (CKZ), ki delujejo v zdravstvenih domovih; referenčne ambulante; svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja: 080-2777; vsak dan med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro; svetovalni center SZOTK, Partizanska 12, Maribor, telefon: 051-317-113 in 05/9178-076.
Na SZOTK ugotavljajo, da se v Sloveniji, tako kot v večini drugih držav, za preventivno dejavnost v zdravstvu namenja premalo denarja, čeprav lahko prav »vlaganje v preventivo pomembno prispeva k zagotavljanju vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva in tudi k preprečevanju neenakosti v zdravju. Premalo se zavedamo ekonomskega bremena z življenjskim slogom povezanih kroničnih bolezni. Stroški zdravljenja pogosto presegajo finančne koristi, ki jih ima družba od prodaje za zdravje škodljivih izdelkov. Največji delež cene cigaret predstavlja trošarina, zato ima z njenim načrtnim zviševanjem vsaka država najboljše orodje za to, da bi državljani manj kadili. Trošarine so se v Sloveniji občutno zviševale do leta 2014, potem pa samo še po deset centov, kar je premalo za resen vpliv na opuščanje kajenja.«
Kadilci najpogosteje začnejo kaditi že kot otroci, mladostniki ali do dopolnjenega 25. leta, redko pozneje.
Vsi, ki se trudijo za zmanjšanje kajenja, pa so zadovoljni z najnovejšim uspehom: od 1. januarja letos so tudi pri nas vse cigaretne škatlice enake barve in brez logotipov proizvajalcev. »Izkušnje držav, ki so tak ukrep že sprejele – v Evropi Velika Britanija, Irska, Francija, Norveška in Madžarska –, kažejo, da so zlasti za mlade na pogled manj vabljive škatlice cigaret tudi manj privlačne.«
