Kaj bi jedli možgani
Znano je, da mastna, ocvrta in predelana hrana s premalo zelenjave in sadja vodi v bolezni presnove, prebavil, srca in ožilja ter je lahko povezana z nekaterimi oblikami raka, redkeje pa pomislimo, da škoduje tudi možganom. Kaj naj bi torej uvrstili na jedilnik, da bi podprli optimalno delovanje tega še vedno skrivnostnega organa?
Prva asociacija so za marsikoga mastne ribe, denimo losos, postrv, tun, sardele, bogat vir maščobnih kislin omega 3; približno 60 odstotkov naših možganov je sestavljenih iz maščobe, nekaj več kot polovica je iz maščobnih kislin omega 3. Te pomagajo preprečevati alzheimerjevo bolezen, ščitijo pred kognitivnim upadom, zato se je dobro držati pravila, da so plave ribe na krožniku vsaj enkrat na teden. Maščobne kisline omega 3 najdemo tudi v oljčnem in bučnem olju, lanenih semenih in oreških.
Plave ribe naj bodo na krožniku vsaj enkrat na teden.
Borovnice vsebujejo antocianine, skupino rastlinskih spojin s protivnetnimi in antioksidativnimi učinki, ki lahko upočasnijo staranje možganov in izboljšajo spomin. Ne veste, kako jih uporabiti? Potresite jih po kosmičih za zajtrk, pest jih dodajte v smuti ali jih zobajte v pisarni. Z antioksidanti je naphan tudi brokoli, a ta zelenjava se lahko pohvali še z visoko vsebnostjo vitamina K, ki je bistven za boljši spomin in kognitivne funkcije.
Kurkumin, aktivna sestavina kurkume, je zelo močan antioksidant in protivnetna spojina, ki ima blagodejne učinke na celotno telo, pomaga denimo zmanjšati vnetja, po nekaterih raziskavah sodeč je zmanjšala simptome depresije in alzheimerjeve bolezni. V kurkumi, začimbi ali korenini, podobni ingverju, je kurkumina le med 3 in 6 odstotki, zato si z njo radodarno posujte denimo rižoto, zvečer si naredite t. i. zlato mleko.
Zelo močan antioksidant je kurkumin, aktivna sestavina kurkume.
Bučna semena vsebujejo antioksidante, ki ščitijo telo in možgane pred poškodbami prostih radikalov in so bogata s številnimi mikrohranili, ki so pomembna za delovanje tega organa, vključno z bakrom, železom, magnezijem in cinkom.
V jajcih so med drugim vitamini B6 in B12, folat in holin; telo slednjega uporablja za ustvarjanje nevrotransmiterja, ki pomaga uravnavati razpoloženje in spomin, vitamini B pa lahko pomagajo upočasniti napredovanje duševnega upada pri starejših.
Ne pozabimo na vitamin C, močan antioksidant, ki ga možgani prav tako nujno potrebujejo, saj jih pomaga zaščititi pred poškodbami prostih radikalov, in večkrat posezimo po sadežih, kot so jagode, pomaranče, kivi, paradižnik, paprika.
