ZDRAVJE
Kaj je bolečina?
Slovenski dan možganov bomo zaznamovali 13. marca, z razglasitvijo tega dne je država postavila temelje v prizadevanju za izboljšanje preprečevanja, prepoznave in zdravljenja bolezni možganov.
Odpri galerijo
Zakaj nas boli in kako to ustaviti? Ne gre zgolj za fizični dražljaj, ampak je bolečina odvisna od našega odnosa do nje, prepričanj, okoliščin. Zgodba o bolečini je polna neznank, pravijo pri slovenskem društvu za nevroznanost Sinapsa, kjer že od leta 2004 pripravljajo tradicionalni teden možganov.
V tretjem tednu v marcu se bodo lahko vsi nadobudneži, ki jih zanima delovanje naših možganov, na delavnicah in predavanji družili s strokovnjaki iz različnih smeri, študenti medicine, psihologije, kognitivne znanosti, sociologije ... ter tako bogatili svoje poznavanje človeškega telesa in uma. Letošnji skupni imenovalec dogodkov se glasi Na pragu bolečine. Kot pojasnjujejo pri Sinapsi, je bolečina pojav, ki se dotakne vseh plati človekovega obstoja: odvisna je od našega odnosa do bolečine, naših prepričanj ter trenutnih razmer, včasih ni posledica fizičnega dražljaja, ampak je njen izvor psihološki, sociološki ali preplet vseh. In čeprav se nas večina zdrzne ob besedi bolečina, ta ni vselej le slaba, saj lahko predstavlja povod za rast in spremembe v našem življenju.
Med tednom možganov se bodo znova zvrstili številna brezplačna predavanja, okrogle mize, filmske projekcije, delavnice za odrasle in otroke ter ustvarjalni tečaj, radovedneži pa se lahko dogodkov udeležijo v Mariboru, Novem mestu, Kopru, Tolminu, Mirnu in Idriji, osrednji pa bodo v Ljubljani. Sredi pestrega tedna bo tudi slovenski dan možganov, in sicer v sredo, 13. marca, z razglasitvijo tega dne pa je država postavila temelje v prizadevanju za izboljšanje preprečevanja, prepoznave in zdravljenja bolezni možganov ter pri napredku izobraževanja in raziskovanja možganov v zdravju in bolezni. Letošnji dan je še posebno pomemben, saj mu je predsednik RS Borut Pahor dodelil častno pokroviteljstvo, predstavilo pa se bo tudi novo spletišče
V tretjem tednu v marcu se bodo lahko vsi nadobudneži, ki jih zanima delovanje naših možganov, na delavnicah in predavanji družili s strokovnjaki iz različnih smeri, študenti medicine, psihologije, kognitivne znanosti, sociologije ... ter tako bogatili svoje poznavanje človeškega telesa in uma. Letošnji skupni imenovalec dogodkov se glasi Na pragu bolečine. Kot pojasnjujejo pri Sinapsi, je bolečina pojav, ki se dotakne vseh plati človekovega obstoja: odvisna je od našega odnosa do bolečine, naših prepričanj ter trenutnih razmer, včasih ni posledica fizičnega dražljaja, ampak je njen izvor psihološki, sociološki ali preplet vseh. In čeprav se nas večina zdrzne ob besedi bolečina, ta ni vselej le slaba, saj lahko predstavlja povod za rast in spremembe v našem življenju.
Obrambni mehanizemBolečina je del našega obrambnega mehanizma, kako intenzivna je, odločajo možgani. Čeprav je neprijetna, je odziv na vse, kar bi nam utegnilo škoditi, pojavi se, ko možgani presodijo, da je naše telo v nevarnosti. Možgani niso občutljivi za bolečino. In čeprav možganske celice ne bolijo, bolijo strukture okrog njih.
Med tednom možganov se bodo znova zvrstili številna brezplačna predavanja, okrogle mize, filmske projekcije, delavnice za odrasle in otroke ter ustvarjalni tečaj, radovedneži pa se lahko dogodkov udeležijo v Mariboru, Novem mestu, Kopru, Tolminu, Mirnu in Idriji, osrednji pa bodo v Ljubljani. Sredi pestrega tedna bo tudi slovenski dan možganov, in sicer v sredo, 13. marca, z razglasitvijo tega dne pa je država postavila temelje v prizadevanju za izboljšanje preprečevanja, prepoznave in zdravljenja bolezni možganov ter pri napredku izobraževanja in raziskovanja možganov v zdravju in bolezni. Letošnji dan je še posebno pomemben, saj mu je predsednik RS Borut Pahor dodelil častno pokroviteljstvo, predstavilo pa se bo tudi novo spletišče
zdravaglava.si, ki bo javnosti olajšalo dostop do znanstvenih spoznanj o možganih in skrbi za njihovo zdravje na razumljiv način. Obenem bo spodbujalo znanstven način razmišljanja in uporabo znanstvenih spoznanj v vsakdanjem življenju. Dodatno uporabno vrednost ima spletišče v svojem interaktivnem delu, ki bo uporabnikom omogočil izbiro in izvajanje programov o skrbi za zdravje. Zdravaglava.si bo iztočnica za nadaljnje posvete, ukrepe in oblikovanje nacionalne strategije za izboljšanje primarnega preprečevanja možganskih motenj v Sloveniji. Vzpostavitev spletišča je rezultat interdisciplinarnega sodelovanja študentov in mentorjev Univerze v Ljubljani, omogočila pa ga je podpora Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
17:15
Pozimi smo za udobje