Kaj je pravilo A-B-C in kako vpliva na spolnost

Prva menstruacija pri zdravih dekletih nastopi med 11. in 14. letom, že prej jo nakazujejo telesne spremembe.

»V začetku ni nič posebnega, če ciklus ni reden, saj se jajčniki v svoji vlogi hormonskega delovanja še prebujajo, ko se začnejo ovulacije, pa se običajno uskladi na približno 28 dni,« je za Ono med drugim že pojasnila Sonja Levak Hozjan, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Ker mladi dokaj zgodaj vstopajo v intimno življenje, ni odveč ponoviti, da je zanositev mogoča kateri koli dan menstrualnega ciklusa, tudi s prekinjenim odnosom.

Za čim bolj odgovorno spolnost in obenem zaščito pred spolno prenosljivimi bolezni velja upoštevati pravilo A-B-C.

To je (A)bstinenca – vzdržnost od tveganih spolnih odnosov, (B)odi zvest – zvestoba part­nerju in uporaba zanesljive kontracepcije ter (C)ondom – slovensko kondom ali še dodatna druga zanesljiva kontracepcija.

V tridesetih je menstrualni cikel najstabilnejši. FOTO: Gettyimages

Dvajseta

Vse tiste ženske, ki so jih v najst­niških letih pestile neredne menstruacije, si končno lahko oddahnejo. V dvajsetih letih se zadeve praviloma umirijo in postavijo na svoje mesto.

»Pri najstnicah so izostanki ovulacije in s tem menstruacije nekaj običajnega. Prav tako je menstrualni cikel enkrat krajši, drugič daljši, simptomi predmenstrualnega sindroma in krči so izrazitejši, na vse skupaj se bolj odzivajo tudi dojke, ki so v tistih dneh boleče in občutljive,« razloži ginekologinja Lauren Streicher.

Pozitivne spremembe v dvajsetih letih niso zgolj po­sledica naravnega uravnovešanja hormonov, temveč tudi jemanja kontracepcijskih tabletk, saj se prav v teh letih mnoge ženske odločijo zanje.

Uporaba te zaščite vodi v red­ne menstruacije, zmernejše krvavenje, manj izrazit predmenstrualni sindrom in blažje menstrualne krče.

Trideseta

V tridesetih letih je menstrual­ni cikel pri zdravih ženskah najstabilnejši – raven spolnih hormonov se spreminja v približno enakem cikličnem zaporedju, kar pomeni redne menstrualne cikluse med 21 in 35 dnevi. Nekje na sredini je raven hormona, potrebnega za sprostitev jajčeca, torej za zanositev, najvišja.

Ženske, ki ne želijo zanositi in nimajo kontraindikacij za predpis hormonov, jemljejo hormonsko kontracepcijo. Menstruacijo imajo običajno šibkejšo, tiste, ki imajo vstavljen maternični vložek s hormonom, menstrualnih krvavitev navadno nimajo, ker lokalno hormonsko delovanje ne ustvari sluznice (oziroma je zelo tanka), ki bi se spremenila v menstrualno krvavenje.

Če menstruacija morebiti izostane, je seveda treba pomisliti na zanositev, če ženska ne uporablja zaščite, prav tako je dobro vedeti, da tudi izrazitejših neobičajnih bolečin ne bi smeli nikoli ignorirati. Diagnozi miomi maternice in endometrioza (stanje, pri katerem raste tkivo, ki tvori notranjo plast maternice, tudi zunaj maternične votline) sta najpogostejši prav v tej živ­ljenjski dobi.

Drugi pomembni dejavnik, ki vpliva na menstruacije, so nosečnosti in porodi. Dandanes se mnogo žensk odloči za otroka čedalje pozneje, v tridesetih letih. Menstruacija se ne povrne takoj po porodu, temveč lahko nastopi več mesecev po njem, zlasti če ženska doji, kar pa ne pomeni, da ne more zanositi.

To, da ženska doji ne pomeni, da ne more zanositi. FOTO: Shutterstock 

»Po porodu mnoge ženske opažajo, da so predmenstrual­ni krči blažji in menstruacije manj boleče. Najbrž zaradi rahle razširitve materničnega vratu, ki je posledica poroda,« pojasnjuje Lauren Streicher.

Štirideseta

V tem obdobju se mnoge ženske že soočajo z začetkom pred menopavze. Gre za fazo, v kateri se telo pripravlja na popoln izostanek menstruacije in včasih lahko traja tudi do deset let.

Zaradi neizogibnega usihanja hormona estrogena najprej nastanejo spremembe v menstrualnem ciklusu – menstruacije so lahko neredne, krvavitve obilnejše in se zavlečejo tudi na deset in več dni, lahko pa so kratkotrajne, šibke ali v strdkih, krči so močnejši in izrazitejši je predmenstrualni sindrom.

Večina žensk vstopi v menopavzo okoli petdesetega leta starosti. FOTO: Highwaystarz-photography/Gettimages

»Pomembno se je zavedati, da obdobje pred menopavzo ne pomeni, da ženska ne more zanositi. To je mogoče, vse dokler ne nastopi menopavza oziroma menstruacija ne izostane vsaj leto dni,« opozarja ginekologinja in dodaja, da na zaščito pred nosečnostjo tudi v tem obdobju življenja ne gre pozabiti.

Večina žensk vstopi v menopavzo okoli petdesetega leta starosti. Ko menstruacije ni že leto dni, je vsako krvavitev iz nožnice po tem obdobju treba preveriti pri ginekologu, ali ne gre za bolezensko stanje.