Kaj ko danes ne bi kadili?

Zaznamujemo dan brez cigarete, ki je lahko za marsikoga spodbuda za življenje brez kajenja in priložnost za nov začetek. Morda vas bodo prepričale številke: kajenje tobaka je vsako leto vzrok več kot 6 milijonov smrti na svetu, to je 12 odstotkov vseh smrti med odraslimi, starimi 30 let in več. Najvišje deleže smrti beležimo v ameriški in evropski regiji, kjer se tobak uporablja najdlje, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Raba tobaka in pasivno kajenje sta vsako leto v svetovnem merilu vzrok več kot sedem milijonov smrti, ki so preprečljive. Kadilci v povprečju umrejo vsaj deset let prej kot nekadilci: prezgodnje smrti, ki jih pripisujemo tobaku, so najpogosteje posledica srčno-žilnih obolenj.


Odvisnost in njene posledice so za družbo izjemno drage. Ocena stroškov, povezanih s kajenjem, v Evropski uniji kaže, da stroški zdravljenja bolezni, pripisljivi aktivnemu in pasivnemu kajenju, stroški izgube produktivnosti in stroški zaradi prezgodnje umrljivosti skupno znašajo 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda 27 držav članic Evropske unije, v Sloveniji 5 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda.


Učimo z zgledom, zato je izračun preprost: če odrasli ne bomo kadili, je več možnosti, da niti otroci ne bodo. Velika večina zdajšnjih odraslih kadilcev je začela kaditi v obdobju mladostništva. Starost ob začetku kajenja je pomemben kazalnik poznejših kadilskih navad: mlajši ko je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost, da bo v odrasli dobi redno kadil, da bo razvil dolgoročno zasvojenost z nikotinom, da bo kadil več let in pogosteje, manjša je verjetnost, da bo kadar koli opustil kajenje.

Zasvojeni

Opustitev kajenja telo razbremeni številnih strupov. Veste, kaj vse vnesete vase s tobačnim dimom? Ta vsebuje več kot 7000 kemičnih strupenih, rakotvornih, zasvojljivih in dražilnih sestavin v obliki plinov ali delcev, najmanj 60 je rakotvornih, pojasnjujejo strokovnjaki z NIJZ. Večina kemičnih snovi v tobačnem dimu nastane med gorenjem tobaka, med njimi so denimo aceton, butan, ogljikov monoksid, formaldehid, vinilklorid, naftalin, metan in cianovodik. Nekatere snovi so prisotne že v rastlini tobaka in ob kajenju prehajajo v dim, mednje spadajo nikotin in težke kovine, kot so kadmij, svinec in arzen. DDT (insekticid), ki se uporablja pri gojenju tobaka, je v tobaku in prehaja v tobačni dim. Tobaku dodajajo številne snovi, da tobačni izdelek bolj zasvoji, različne arome in drugi dodatki pa poskrbijo za blažji in prijetnejši dim, ki olajša začetek kajenja.

Zasvojenost povzroča nikotin, psihoaktivna snov. Zasvojenih je od 80 do 90 odstotkov odraslih rednih kadilcev, med mladostniki pa o znakih zasvojenosti poroča od 20 do 40 odstotkov kadilcev cigaret, cigar in uporabnikov brezdimnega tobaka. Možgani mladostnika so še posebno občutljivi za zasvojljivost nikotina, ki spremeni strukturo in funkcijo možganov tako, da vzpostavi dolgotrajno ranljivost za zasvojenost z nikotinom in drugimi psihoaktivnimi snovmi!


Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu; povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, manj znano pa je, da je kajenje lahko krivo še za številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlome kolka, parodontalno bolezen. Kadilci so dovzetnejši za določene nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza in okužbe spodnjih dihal. Imajo splošno poslabšano zdravstveno stanje, kar vpliva na povečano odsotnost z dela in povečane potrebe po zdravstvenih storitvah. Pri ženskah je kajenje lahko vzrok zmanjšane plodnosti in zunajmaternične nosečnosti.

In, ne, vsega tega ne povzroča zgolj dolgotrajno in intenzivno kajenje, posledice si lahko pridelamo že kmalu po začetku kajenja, zelo nevarno je celo občasno kajenje. Tobak nikomur ne prizanese s slabim zadahom, slabšo telesno zmogljivostjo, splošno občutljivostjo in staranjem kože!

Kaj pravite, morda danes le ne bi prižgali?