Kaj kuhamo v času epidemije
Koronavirus vpliva na naša življenja na številnih področjih, tudi na to, kaj jemo in kako organiziramo domače gospodinjstvo in kuhinjo.
Odpri galerijo
Večina novodobnih gospodinjstev je navajena precej kratkoročnega načrtovanja prehrane. Le malokdo ima zalog hrane za več kot teden ali dva. Vsak dan sproti, gredoč iz službe, zavijemo v trgovino in se med policami odločimo, kaj bomo dali v lonec za večerjo in morda naslednji dan za kosilo. Le ob sobotnih nakupih morda načrtujemo za dva ali tri dni vnaprej. Vse to se nam je sesulo z izrednimi razmerami, ki vladajo v tem trenutku. V skladu z omejevanjem gibanja moramo tudi nakupe temeljito premisliti in jih načrtovati tako, da ni treba vsak dan v trgovino.
Ne vemo sicer, koliko so ljudje premišljeno kupovali prejšnji vikend, ko so bile trgovine tako rekoč izropane, a zagotovo ima zdaj vsako gospodinjstvo zalog vsaj za več kot teden ali dva. Ker so mnogi nakupovali nepremišljeno, je treba dobro načrtovati porabo zalog, da ne bo šlo kaj v nič. Sicer mnogi doma ne kuhajo redno, starši imajo glavni obrok v službi, otroci v šoli, zdaj pa so v mnogo primerih vsi doma in je treba zagotoviti celodnevno prehrano. Živila porabljamo po vrsti, glede na to, koliko so pokvarljiva. Najprej so na vrsti sveža zelenjava in sadje pa sveži siri in drugi mlečni izdelki ter meso, če ga nismo zamrznili. Tudi
Zdaj ni čas, da bi kuhali spontano in se hipoma odločali, kaj bomo dali v lonec.
Ne vemo sicer, koliko so ljudje premišljeno kupovali prejšnji vikend, ko so bile trgovine tako rekoč izropane, a zagotovo ima zdaj vsako gospodinjstvo zalog vsaj za več kot teden ali dva. Ker so mnogi nakupovali nepremišljeno, je treba dobro načrtovati porabo zalog, da ne bo šlo kaj v nič. Sicer mnogi doma ne kuhajo redno, starši imajo glavni obrok v službi, otroci v šoli, zdaj pa so v mnogo primerih vsi doma in je treba zagotoviti celodnevno prehrano. Živila porabljamo po vrsti, glede na to, koliko so pokvarljiva. Najprej so na vrsti sveža zelenjava in sadje pa sveži siri in drugi mlečni izdelki ter meso, če ga nismo zamrznili. Tudi
med zelenjavo in sadjem so razlike, mehka solata zdrži morda tri dni, radič tudi več kot teden, še dlje sveže in kislo zelje. Da bomo jedli čim bolj raznoliko, živila kombinirajmo. Če danes jemo endivijo, naj bo naslednjič v solati sveže zelje z radičem, drugič sam radič. Zelje lahko pripravimo na številne načine, v že omenjeni solati, lahko ga dušimo, zmešamo s testeninami ali ponudimo s krompirjem. Surove zeljne liste poparimo in uporabimo namesto tortilje, vanje nadevamo mesni ali zelenjavni namaz, ali na primer falafle, ki jih pripravimo iz zaloge suhe čičerike. Iz mešane zelenjave, na primer korenja, graha, brokolija ali cvetače, en dan pripravimo mineštro, vanjo dodamo krompir, stročnice ali kašo, naslednji dan pa omako, ki jo prelijemo čez testenine ali zamešamo v rižoto. Tudi kislo zelje v hladilniku zdrži vsaj dva tedna in bo predstavljalo odličen vir vitaminov, ko bo sveža zelenjava pošla. S preudarnim načrtovanjem lahko vsak dan pripravimo sveže, zanimive in okusne obroke, ki se jih ne bomo kar tako naveličali.