NOVI SEVI
Kaj prinašajo mutacije novega koronavirusa?
Angleško različico virusa so prvič potrdili septembra lani v Veliki Britaniji in ima največji doseg okuženih na jugovzhodu Otoka, primere pa odkrivamo tudi pri nas.
Odpri galerijo
Cepiva so za zdaj še uspešna proti mutacijam. FOTOgrafiji: getty images
Mutacije virusa plašijo javnost in pri nekaterih sejejo dvome o učinkovitosti odobrenih cepiv, a strokovnjakov ne presenečajo. Za koronaviruse so mutacije še posebno značilne in zelo pogoste, največjo težavo pa prinaša velika sposobnost širjenja nekaterih od njih, kar lahko pomeni nove velike obremenitve zdravstva.
Tako je zadnje čase največ govora o angleškem sevu, ki se je že izkazal za veliko bolj nalezljivega, razširil pa se je že v več kot 60 držav, do 26. januarja so ga potrdili v 23 državah Evropske unije. Ker se bistveno hitreje širi, se z njim okuži veliko več ljudi in je tudi smrtnih žrtev virusa več. O delovanju te različice si strokovnjaki niso povsem enotni, a za zdaj velja, da naj ne bi bila nič bolj smrtonosna. K sreči odobrena cepiva učinkovito delujejo tudi proti novim mutacijam, je pred dnevi pomiril dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, povrhu pa nove tehnologije, s katerimi izdelujejo cepiva RNA in DNA, omogočajo, da vse mutacije vklopijo v proizvodni proces in gredo v korak z virusom.
Kljub temu je Evropski center za obvladovanje bolezni opozoril na zelo visoko tveganje širjenja virusa, zaradi katerega morajo biti bolnišnice pripravljene na večji priliv bolnikov; kdor je torej mislil, da bodo zaposleni v bolnišnicah v kratkem lažje zadihali, se je zmotil, zdravstvene ustanove morajo kljub tu in tam spodbudnejšim številkam v zadnjem času ostati v polni pripravljenosti in na preži.
»Epidemija v Sloveniji je še vedno v polnem razmahu,« je minuli teden opozorila vodja strokovne posvetovalne skupine prof. dr. Bojana Beović in dodala, da opažajo posamezna izboljšanja. Manj bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje, manj covidnih bolnikov je tudi v intenzivnih enotah. Ocenila je, da angleška različica še ne vpliva na potek epidemije pri nas. Ta se sicer širi za od 30 do 50 odstotkov hitreje, predvsem pa doživlja razmah med otroki, kar vzbuja skrb zlasti ob odprtju vrtcev in nekaterih oddelkov šol v večini slovenskih regij.
Kako razširjen je pri nas, ugotavlja tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V ponedeljek so potrdili angleško različico novega koronavirusa v decembrskem vzorcu, za katerega so na začetku januarja poročali o zelo verjetni prisotnosti novega tipa virusa. Z uporabo drugačnega sekvenciranja jim je uspelo prebrati celotni virusni dedni zapis, ki se ujema z angleško različico. Oseba je pripotovala iz Anglije decembra lani, tako je to do zdaj najzgodnejši potrjeni vnos angleške različice v Slovenijo. Uradno se ta imenuje VOC-202012/01, na genomu pa ima spremenjenih 23 mest. Za primerjavo, genomi virusov, ki so bili v Sloveniji analizirani v začetku prvega vala, so imeli pet ali sedem od 30.000 črk v celotnem dednem zapisu drugačnih kot virus iz kitajskega Wuhana, kjer se je epidemija začela, je poročal STA.
Čeprav izrazitega napredka v boju s pandemijo še nekaj časa ne gre pričakovati, upanje dajejo učinkovita cepiva, na seznamu odobrenih jih je vse več. Cepivoma Moderne in Pfizer-BioNTecha se je v Evropski uniji kljub zapletom glede predvidene dobave pridružilo še cepivo Astrazeneca. Vsa tri so zasnovana tako, da sprožijo odziv imunskega sistema, usmerjen proti beljakovinskim konicam virusa, s katerimi se pritrdijo na celico. Madžarska pa je kot prva članica EU odobrila cepivo kitajskega proizvajalca Sinopharm. Sicer je država glasen kritik dolgotrajnih postopkov dobave cepiva iz EU, zato njeni strokovnjaki pozorno spremljajo množično cepljenje s kitajskim cepivom v sosednji Srbiji, ki je med vsemi evropskimi državami prva dala zeleno luč Sinopharmu in je prejela že milijon odmerkov. Madžarska, v želji, da bi čim prej dosegla 70-odstotno precepljenost, je postala tudi prva članica EU, ki je izdala začasno dovoljenje za uporabo ruskega cepiva Sputnik V. Vse več pa je tudi možnosti zdravljenja bolezni covid-19, tudi Slovenija je rezervirala od 1000 do 2000 odmerkov naprednega zdravila, monoklonskih protiteles, s katerimi so lani zdravili tudi nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Običajno se najbolje ohranjajo spremembe v delu dednega materiala, ki ima zapis za bodico, saj je pomembna za virusov obstoj. Tudi pri novi angleški različici je tako in v tem delu dednega zapisa je osem sprememb, so še pojasnili pri NLZOH, kjer pa so poleg tega za nazaj preverjali tudi prisotnost angleške različice novega koronavirusa s posebnimi PCR- testi. Direktorica laboratorija mag. Tjaša Žohar Čretnik je prejšnji teden pojasnila, da so ob ponovnem analiziranju 877 vzorcev našli 16 vzorcev, pri katerih bi lahko šlo za angleško različico novega koronavirusa. Rezultate morajo potrditi še s sekvenciranjem, za zdaj pa kaže, da se ta različica virusa po državi ni zelo razširila in je bilo vnosov očitno več.
Raziskovalci napovedujejo, da bo virus še naprej tvoril mutacije, s katerimi se bo prej ali slej lahko izognil cepivu. Prav zato se moramo po njihovih besedah pripraviti na podobno sobivanje z novim koronavirusom kot z gripo: vsako leto bomo cepivo posodabljali in prilagajali glede na sev, ki naj bi po predvidevanjih krožil v sezoni. Angleško so prvič potrdili septembra lani v Veliki Britaniji in ima največji doseg okuženih na jugovzhodu Otoka, je pojasnila tudi namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dr. Nuška Čakš Jager.
A ne glede na to, o kateri različici govorimo, je najpomembneje, da spoštujemo osnovne preventivne ukrepe, kot so nošenje zaščitne maske, upoštevanje socialne razdalje ter higiena rok in kašlja, zadnje čase pa tudi vse bolj poudarjeno redno prezračevanje prostorov, poudarja Čakš Jagrova. Kot je še pojasnila, anketa, ki jo opravljajo epidemiologi, kaže, da se je večina ljudi z novim koronavirusom v Sloveniji okužila na delovnem mestu (dobrih 18 odstotkov), na drugem mestu pa so zasebna druženja (slabih osem odstotkov). Tretjina ljudi ne ve, kje so se okužili, ali pa ne želijo povedati.
Prvič so jo potrdili septembra lani na Otoku. FOTOGRAFIJE: GETTY IMAGES
Tako je zadnje čase največ govora o angleškem sevu, ki se je že izkazal za veliko bolj nalezljivega, razširil pa se je že v več kot 60 držav, do 26. januarja so ga potrdili v 23 državah Evropske unije. Ker se bistveno hitreje širi, se z njim okuži veliko več ljudi in je tudi smrtnih žrtev virusa več. O delovanju te različice si strokovnjaki niso povsem enotni, a za zdaj velja, da naj ne bi bila nič bolj smrtonosna. K sreči odobrena cepiva učinkovito delujejo tudi proti novim mutacijam, je pred dnevi pomiril dr. Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, povrhu pa nove tehnologije, s katerimi izdelujejo cepiva RNA in DNA, omogočajo, da vse mutacije vklopijo v proizvodni proces in gredo v korak z virusom.
Kljub temu je Evropski center za obvladovanje bolezni opozoril na zelo visoko tveganje širjenja virusa, zaradi katerega morajo biti bolnišnice pripravljene na večji priliv bolnikov; kdor je torej mislil, da bodo zaposleni v bolnišnicah v kratkem lažje zadihali, se je zmotil, zdravstvene ustanove morajo kljub tu in tam spodbudnejšim številkam v zadnjem času ostati v polni pripravljenosti in na preži.
Nima še velikega vpliva
»Epidemija v Sloveniji je še vedno v polnem razmahu,« je minuli teden opozorila vodja strokovne posvetovalne skupine prof. dr. Bojana Beović in dodala, da opažajo posamezna izboljšanja. Manj bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje, manj covidnih bolnikov je tudi v intenzivnih enotah. Ocenila je, da angleška različica še ne vpliva na potek epidemije pri nas. Ta se sicer širi za od 30 do 50 odstotkov hitreje, predvsem pa doživlja razmah med otroki, kar vzbuja skrb zlasti ob odprtju vrtcev in nekaterih oddelkov šol v večini slovenskih regij.
Kako razširjen je pri nas, ugotavlja tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V ponedeljek so potrdili angleško različico novega koronavirusa v decembrskem vzorcu, za katerega so na začetku januarja poročali o zelo verjetni prisotnosti novega tipa virusa. Z uporabo drugačnega sekvenciranja jim je uspelo prebrati celotni virusni dedni zapis, ki se ujema z angleško različico. Oseba je pripotovala iz Anglije decembra lani, tako je to do zdaj najzgodnejši potrjeni vnos angleške različice v Slovenijo. Uradno se ta imenuje VOC-202012/01, na genomu pa ima spremenjenih 23 mest. Za primerjavo, genomi virusov, ki so bili v Sloveniji analizirani v začetku prvega vala, so imeli pet ali sedem od 30.000 črk v celotnem dednem zapisu drugačnih kot virus iz kitajskega Wuhana, kjer se je epidemija začela, je poročal STA.
Vse več cepiv
Čeprav izrazitega napredka v boju s pandemijo še nekaj časa ne gre pričakovati, upanje dajejo učinkovita cepiva, na seznamu odobrenih jih je vse več. Cepivoma Moderne in Pfizer-BioNTecha se je v Evropski uniji kljub zapletom glede predvidene dobave pridružilo še cepivo Astrazeneca. Vsa tri so zasnovana tako, da sprožijo odziv imunskega sistema, usmerjen proti beljakovinskim konicam virusa, s katerimi se pritrdijo na celico. Madžarska pa je kot prva članica EU odobrila cepivo kitajskega proizvajalca Sinopharm. Sicer je država glasen kritik dolgotrajnih postopkov dobave cepiva iz EU, zato njeni strokovnjaki pozorno spremljajo množično cepljenje s kitajskim cepivom v sosednji Srbiji, ki je med vsemi evropskimi državami prva dala zeleno luč Sinopharmu in je prejela že milijon odmerkov. Madžarska, v želji, da bi čim prej dosegla 70-odstotno precepljenost, je postala tudi prva članica EU, ki je izdala začasno dovoljenje za uporabo ruskega cepiva Sputnik V. Vse več pa je tudi možnosti zdravljenja bolezni covid-19, tudi Slovenija je rezervirala od 1000 do 2000 odmerkov naprednega zdravila, monoklonskih protiteles, s katerimi so lani zdravili tudi nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Običajno se najbolje ohranjajo spremembe v delu dednega materiala, ki ima zapis za bodico, saj je pomembna za virusov obstoj. Tudi pri novi angleški različici je tako in v tem delu dednega zapisa je osem sprememb, so še pojasnili pri NLZOH, kjer pa so poleg tega za nazaj preverjali tudi prisotnost angleške različice novega koronavirusa s posebnimi PCR- testi. Direktorica laboratorija mag. Tjaša Žohar Čretnik je prejšnji teden pojasnila, da so ob ponovnem analiziranju 877 vzorcev našli 16 vzorcev, pri katerih bi lahko šlo za angleško različico novega koronavirusa. Rezultate morajo potrditi še s sekvenciranjem, za zdaj pa kaže, da se ta različica virusa po državi ni zelo razširila in je bilo vnosov očitno več.
Nove mutacije
Raziskovalci napovedujejo, da bo virus še naprej tvoril mutacije, s katerimi se bo prej ali slej lahko izognil cepivu. Prav zato se moramo po njihovih besedah pripraviti na podobno sobivanje z novim koronavirusom kot z gripo: vsako leto bomo cepivo posodabljali in prilagajali glede na sev, ki naj bi po predvidevanjih krožil v sezoni. Angleško so prvič potrdili septembra lani v Veliki Britaniji in ima največji doseg okuženih na jugovzhodu Otoka, je pojasnila tudi namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dr. Nuška Čakš Jager.
A ne glede na to, o kateri različici govorimo, je najpomembneje, da spoštujemo osnovne preventivne ukrepe, kot so nošenje zaščitne maske, upoštevanje socialne razdalje ter higiena rok in kašlja, zadnje čase pa tudi vse bolj poudarjeno redno prezračevanje prostorov, poudarja Čakš Jagrova. Kot je še pojasnila, anketa, ki jo opravljajo epidemiologi, kaže, da se je večina ljudi z novim koronavirusom v Sloveniji okužila na delovnem mestu (dobrih 18 odstotkov), na drugem mestu pa so zasebna druženja (slabih osem odstotkov). Tretjina ljudi ne ve, kje so se okužili, ali pa ne želijo povedati.
