SPANJE
Kaj se zgodi, ko ne spimo dovolj
Neprespani noči sledi razdražljiv dan, ki spominja na mačka.
Odpri galerijo
Kako zelo pomemben je spanec, zdaj že res menda vemo vsi: potrebujemo ga za normalno delovanje, od sedem do devet ur na noč. A več kot tretjina odraslih ne spi toliko in tudi otroci in mladostniki trpijo za pomanjkanjem spanca.
Posledica je tudi slabše pomnjenje, saj možgani nimajo dovolj časa za obdelavo nedavno naučenih podatkov, to pa lahko vodi v težave z učenjem. Spanje namreč pomaga krepiti spomin in tudi povezovanje novih spominov s starimi. Če ne spimo dovolj, je manjša koncentracija, razmišljanje počasnejše, prav tako obdelava novih podatkov. Včasih so posledice nenaspanosti podobne mačku.
Raziskave so pokazale, da je pri ljudeh, ki premalo spijo, višje tveganje za zbolevanje, vpliva pa tudi na hitrost okrevanja. Vsi vemo, da smo razdražljivi, če premalo spimo, besni, tudi žalostni, hitreje pod stresom, ki se ga le stežka otresemo. Še en minus je: negativen vpliv na metabolizem. Povečata se lakota in apetit, zlasti nam tekne kalorična hrana, bogata z ogljikovimi hidrati. To pomeni, da smo na dobri poti v debelost. Ena od razlag je, da ko ne spimo, jemo, kar nam pride pod roke.
Druga možnost je, da smo zaradi nenaspanosti utrujeni in zaradi tega nikakor nismo pripravljeni na telesno dejavnost. Neprespanost je povezana z manjšo željo po spolnosti in višjim tveganjem za bolezni srca, infarkta ter možganske kapi. Veliko razlogov, da poskrbimo za dober spanec.
Dober spanec pomaga izboljšati raven sladkorja v krvi.
Posledica je tudi slabše pomnjenje, saj možgani nimajo dovolj časa za obdelavo nedavno naučenih podatkov, to pa lahko vodi v težave z učenjem. Spanje namreč pomaga krepiti spomin in tudi povezovanje novih spominov s starimi. Če ne spimo dovolj, je manjša koncentracija, razmišljanje počasnejše, prav tako obdelava novih podatkov. Včasih so posledice nenaspanosti podobne mačku.
Raziskave so pokazale, da je pri ljudeh, ki premalo spijo, višje tveganje za zbolevanje, vpliva pa tudi na hitrost okrevanja. Vsi vemo, da smo razdražljivi, če premalo spimo, besni, tudi žalostni, hitreje pod stresom, ki se ga le stežka otresemo. Še en minus je: negativen vpliv na metabolizem. Povečata se lakota in apetit, zlasti nam tekne kalorična hrana, bogata z ogljikovimi hidrati. To pomeni, da smo na dobri poti v debelost. Ena od razlag je, da ko ne spimo, jemo, kar nam pride pod roke.
Druga možnost je, da smo zaradi nenaspanosti utrujeni in zaradi tega nikakor nismo pripravljeni na telesno dejavnost. Neprespanost je povezana z manjšo željo po spolnosti in višjim tveganjem za bolezni srca, infarkta ter možganske kapi. Veliko razlogov, da poskrbimo za dober spanec.