Reagirajmo pravilno, ko nas boli grlo ali žrelo
Boleče grlo ali žrelo? Pogosto uporabimo prvo, ko imamo v mislih drugo, a razlikovanje je pomembno, poudarjajo zdravniki med sezono prehladnih obolenj. Le ob natančnem opisu težav nam lahko pomagajo z nasveti in po potrebi zdravili, zato je pomembno, da ločimo, kje nas boli, praska, peče, skeli ...
Dihamo skozi nos, ne usta.
Žrelo je vez med prebavno in dihalno potjo in leži neposredno za ustno votlino, grlo pa leži nižje in je namenjeno predvsem oblikovanju glasu ter preprečevanju uhajanja hrane v dihalne poti. Pogosto, ko tožimo, da nas boli grlo, nas v resnici muči žrelo, kar je znak okužbe z virusi ali bakterijami, običajno pa so pridruženi še drugi znaki, kot so kihanje, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura in bolečine v mišicah. Boleče grlo je prav tako lahko posledica okužbe, ki jo spremljajo še hripavost, začasna izguba glasu, praskanje, pekoča bolečina in draženje.
Ne vpijemo!
Zdravniku moramo natančno opisati, kakšne težave imamo in kje čutimo nelagodje, da nam lahko predpiše ustrezno terapijo oziroma svetuje pri samozdravljenju. Pogosto si namreč nehote simptome še poslabšamo, denimo, uporabljamo pripravke z mentolom ob pekočem občutku, čeprav so primerni le za bolečino. Prav tako niso vsi pripravki primerni za vsako starost in ob morebitnih drugih pridruženih boleznih ter stanjih. Antiseptiki razkužujejo ustno votlino in žrelo ter zamejujejo širjenje težav, lokalni anestetiki pa lajšajo bolečino.
Dokler trajajo težave, uživamo tekočo hrano, jedi naj bodo mlačne.
Pri vnetjih je priporočljiv žajbelj, ki ga mlačnega grgramo v čaju, uporabljamo kot pršilo ali ližemo v obliki pastil. Primeren je tudi čaj iz slezovih korenin, ki varuje sluznico. Pri hripavosti, dražečem kašlju in pekoči bolečini uporabljamo pripravke z lišaji. Dokler trajajo težave, uživamo tekočo hrano, jedi naj bodo mlačne. Manj govorimo, predvsem pa se izogibamo vpitju, izogibamo se kajenju oziroma ga opustimo in se ne zadržujemo v zakajenih prostorih.
Za ustno votlino in zgornje dihalne poti skrbimo tudi z ohranjanjem ustrezne vlažnosti v prostoru; če je ta manj kot 45-odstotna, se lahko sluznica izsuši in postane dovzetnejša za vnetje. Dom redno prezračujemo. Skrbimo za ustrezno higieno rok. Pogosto pijemo, predvsem tople pijače, ob začetnih težavah vdihavamo paro. Dihanje skozi usta izsušuje sluznico, zato dihamo skozi nos, ta mora biti torej ves čas prehoden. Ob splošnem slabem počutju počivamo, če težave vztrajajo ali se celo slabšajo, znova obiščemo zdravnika.
