JESENSKI SADEŽ
Kaki: zakladnica antioksidantov
Kaki je super jesenski sadež, redno uživanje krepi imunski sistem, spodbuja prebavo, izboljšuje vid, skrbi za zdravje srca in ožilja.
Odpri galerijo
Preden popolnoma dozorijo, je večina sort trpkega okusa. FOTO: Gorchittza2012/Getty Images
Sezona kakijev je, oranžnih sadežev, ki si jih mirne vesti privoščimo kot sladico in obenem krepimo zdravje. Sadež izvira iz Kitajske in Japonske, a uspeva tudi pri nas. Vsebuje razmeroma veliko sladkorjev, predvsem glukozo in fruktozo, ki mu dajeta energijsko vrednost (zaradi česar se njihovo uživanje priporoča športnikom), a je tudi vir prehranskih vlaknin in mikrohranil, pravijo strokovnjaki z nacionalnega portala o hrani in prehrani prehrana.si.
Kaki, ki mu pravimo zlato jabolko, je bogat z vitaminom C: 100 gramov tega sadeža pokrije priporočeni dnevni vnos tega vitamina, gradnika imunskega sistema. Vsebuje betakaroten – provitamin A (ki je pomemben element za ohranjanje zdravega vida), vitamine E in B, minerale kalij, ki je pomemben za zdravje srca, magnezij, kalcij, pa polifenole proantocianidine, flavonoide, katehine, ki delujejo antioksidativno in sodelujejo pri nevtraliziranju prostih radikalov ter tako pomagajo preprečevati tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in tudi raka.
Tanini, ki jih prav tako vsebujejo, delujejo protibakterijsko, nižajo krvni tlak in tveganje za možgansko kap. Aktivne sestavine tega sadeža nižajo koncentracijo holesterola in maščob v krvi, tudi pojav tromboze. Slovi kot varuh pljuč, izboljšuje absorpcijo železa, skrbi za zdravje ustne votline. Redno uživanje blaži vnetne procese v organizmu, težave z jetri in želodcem, koristilo naj bi tudi pri težavah z bronhiji in suhim kašljem. Kot rečeno, vsebuje prehranske vlaknine, ki koristijo prebavi, predvsem preprečujejo zaprtje. Za vse zaščitne funkcije zadostuje sadež na dan, svetujejo nutricionisti.
Poleg ploda tradicionalna kitajska medicina uporablja tudi liste, iz katerih kuhajo čaj; z njimi preprečujejo kašelj, hipertenzijo, bolečine v želodcu in težave s prebavo. Najbolje je, da uživamo svežega, nekatere sorte so trše in jih jemo kot jabolko, druge, mehkejše, izdolbemo z žlico, pretlačenega, zmletega pa ponudimo kot sladico, prava jesenska bo, če ji dodamo še kostanjev pire.
Dodajamo jih smutijem. FOTO: Noirchocolate/Getty Images
Tanini, ki jih prav tako vsebujejo, delujejo protibakterijsko, nižajo krvni tlak in tveganje za možgansko kap. Aktivne sestavine tega sadeža nižajo koncentracijo holesterola in maščob v krvi, tudi pojav tromboze. Slovi kot varuh pljuč, izboljšuje absorpcijo železa, skrbi za zdravje ustne votline. Redno uživanje blaži vnetne procese v organizmu, težave z jetri in želodcem, koristilo naj bi tudi pri težavah z bronhiji in suhim kašljem. Kot rečeno, vsebuje prehranske vlaknine, ki koristijo prebavi, predvsem preprečujejo zaprtje. Za vse zaščitne funkcije zadostuje sadež na dan, svetujejo nutricionisti.
Na Kitajskem so sadeže in liste uporabljali celo ob kašlju, hipertenziji, paralizi, ozeblinah, opeklinah in krvavitvah.
Poleg ploda tradicionalna kitajska medicina uporablja tudi liste, iz katerih kuhajo čaj; z njimi preprečujejo kašelj, hipertenzijo, bolečine v želodcu in težave s prebavo. Najbolje je, da uživamo svežega, nekatere sorte so trše in jih jemo kot jabolko, druge, mehkejše, izdolbemo z žlico, pretlačenega, zmletega pa ponudimo kot sladico, prava jesenska bo, če ji dodamo še kostanjev pire.
