Kako hraniti dojenčka
Po šestih mesecih lahko začnemo uvajati gosto hrano, pri tem opazujemo, ali dojenček kaže znake pripravljenosti. »Dojenček je za gosto hrano pripravljen, če lahko sedi z malo pomoči ali brez nje, kaže zanimanje za hrano (opazuje, kako jedo drugi, poskuša doseči hrano), nima več refleksa iztiskanja jezika (s tem refleksom dojenček potisne hrano iz ust) in lahko pogoltne majhne količine goste hrane,« pojasnjuje pediatrinja dr. Irena Kumelj iz Medicinskega centra Barsos.
»Dobro je začeti s preprostimi živili, kot so pretlačena zelenjava (korenje, buče), sadje (jabolka, hruške, banane), žita (riž, ovseni kosmiči) ali pretlačeno kuhano meso (piščanec, puran). Nekatere smernice priporočajo zgodnje uvajanje potencialnih alergenov, kot so arašidi, jajca, mlečni izdelki, ribe in soja, da bi zmanjšali tveganje za alergije. Pomembno je, da to storite postopoma in opazujete morebitne reakcije,« priporoča.
Nekatere smernice priporočajo zgodnje uvajanje morebitnih alergenov.
Nekateri starši se odločijo za metodo, pri kateri dojenček sam prijema in je koščke mehke hrane, kar spodbuja avtonomijo in razvoj motorike. To je lahko varno, če dojenček lahko sedi pokonci in je pod nadzorom, opozarja pediatrinja. »Obe metodi imata svoje prednosti, in mnogi starši izberejo kombinacijo obeh, da najbolje zadovoljijo potrebe svojega otroka. Kašice so običajno lažje za uživanje, saj so gladke in enostavne za pogoltniti, kar je koristno za dojenčke, ki še niso razvili sposobnosti žvečenja. Ker so kašice gladke, je manjša verjetnost, da se dojenček zaduši,« pravi.
Vrstni red uvajanja različnih živil lahko prilagodimo otroku: ni nujno, da se držimo trenutnih smernic, ki priporočajo uvajanje zelenjave pred sadjem. Absolutno pa dojenčku ne smemo ponuditi medu, ki lahko vsebuje spore bakterije Clostridium botulinum in lahko pri dojenčkih povzročijo botulizem. Prav tako za otroka do enega leta ni primerno nadomeščanje materinega mleka ali formule s kravjim mlekom, saj to ne vsebuje potrebnih hranil v pravih razmerjih in lahko povzroči težave s prebavo ter pomanjkanje železa. Nepasterizirani mlečni izdelki, kot so nekateri siri in mleko, ter nepasterizirani sokovi lahko vsebujejo škodljive bakterije, ki lahko povzročijo okužbe.
Eden od znakov pripravljenosti na gosto hrano je samostojno sedenje.
Surova ali premalo kuhana jajca ter meso lahko vsebujejo bakterije, kot je salmonela, kar povzroči resne okužbe. Ribe z visoko vsebnostjo živega srebra, kot so morski pes, mečarica, skuša in tun, niso primerne za dojenčke zaradi tveganja za zastrupitev z živim srebrom.
Cela zrna oreškov, pokovka, grozdje, češnjevi paradižniki, koščki korenja, jabolka in drugi trdi kosi hrane lahko povzročijo zadušitev, zato jih otroku dajemo šele, ko je sposoben prežvečiti hrano. Odsvetujejo se sladkor, tudi sadni sokovi, in sol, prav tako predelana pakirana hrana, ki ju pogosto vsebuje v zelo velikih količinah, ima tudi konzervanse, ki niso primerni za dojenčke.
