Kako iz osebne krize? Rešitev je lahko psihoterapija
Pri psihoterapiji lahko obravnavamo veliko stisk in težav. Od takšnih, ki so že dosegle klinično raven, ko govorimo o boleznih, kot so depresija in anksiozne motnje, pa do takšnih, pri katerih posameznik prepoznava, da ga negativno obremenjujejo in zaviralno vplivajo na kakovost življenja. V ozadju takšnih psihičnih težav so slaba samopodoba in nefunkcionalni načini spoprijemanja s težavami.
Slednjih je lahko veliko: od prenajedanja, bega v alkohol do različnih oblik odvisnosti, tako kemičnih kot nekemičnih. Danes je zelo pogost vzrok za slabše mentalno zdravje tudi izgorelost oziroma stres. Do tega lahko pride bodisi zaradi notranjih disfunkcionalnih prepričanj bodisi zaradi neustreznega načina spoprijemanja z neugodnimi zunanjimi okoliščinami, kot sta preobremenjenost na delovnem mestu in nesposobnost reči ne oziroma postaviti meje.
Kot pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos, psihoterapija dobesedno pomeni zdravljenje »duše« oziroma našega notranjega, doživljajskega sveta. »Usposobljen strokovnjak pomaga posamezniku vzpostaviti ali izboljšati mentalno zdravje. Včasih rečemo tudi subjektivno blagostanje – ali po domače kar notranje ravnovesje. Pri tem se uporabljajo različne psihoterapevtske intervencije, pri katerih je običajno glavno sredstvo pogovor, predvsem novejši pristopi pa vključujejo tudi vrsto drugih medijev, od telesnih in gibalnih do kreativnih, kot je terapija z umetnostjo, in drugih.«
Psihoterapija se lahko izvaja individualno, kot partnerska oziroma družinska ali v skupini. V tem procesu terapevt in klient po obojestranskem dogovoru skupaj delata, da bi vnesla pozitivne spremembe v klientovo mišljenje, vedenje, čustvovanje in družbeno vključenost, pravi sogovornica in doda, da se ljudje za tovrstno obliko pomoči običajno odločajo, kadar doživljajo negativne misli in čustva, razpoloženja ali vedenja, ki negativno in kvarno učinkujejo na njihovo življenje.
Čim prej po pomoč
Psihoterapija lahko pomaga pri ponovnem vzpostavljanju psihičnega ravnovesja. Ljudje se pogosto odločajo zanjo, da bi oblikovali boljše medosebne odnose ali izboljšali doseganje ciljev, zelo pogosto je v ospredju želja po izboljšanju samopodobe in kakovosti življenja, pojasni Kosova in dodaja, da je pogost motiv tudi pomoč pri psihičnih motnjah, kot so anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, motnje hranjenja, obsesivne misli in kompulzivna vedenja ter različne oblike odvisnosti.
Psihološko pomoč je vsekakor smiselno poiskati čim prej, ko se težave začnejo, in ne čakati, da bodo postale zares velike, svetuje psihologinja. Ko se težava pojavi, je veliko lažje ukrepati kot potem, ko že povzroči številne probleme še na drugih področjih. »Pomemben kriterij pri odločitvi za psihoterapijo je stopnja subjektivnega trpljenja. Torej posameznikova lastna presoja, da trpi in da s trenutnim stanjem ni zadovoljen. Pomoč obstaja – tako da je izbira psihoterapije v tem primeru vsekakor funkcionalen odgovor na življenjsko stisko,« pravi dr. Tjaša M. Kos. Kdaj naj torej posameznik poišče pomoč psihoterapevta? Glavni kriterij pri iskanju psihološke pomoči je raven osebne stiske.
Ljudje se za tovrstno obliko pomoči odločajo, ko doživljajo negativne misli in čustva, razpoloženje ali vedenje, ki negativno učinkujejo na njihovo življenje.
Z nekaj zunanje pomoči ob usposobljenem, naklonjenem in čustveno nevtralnem sogovorniku bo posameznik hitreje prešel osebne krize in čustvene stiske, kot če sam išče rešitve in se pogosto ne izkoplje iz mentalnih vzorcev, v katere se je zapletel, sklene psihologinja.
