Kako obilni zajtrk v resnici vpliva na hujšanje
Dolgo je veljalo prepričanje, da morate, če želite shujšati, zjutraj pojesti obilen zajtrk, vsi kasnejši obroki pa naj bodo skromnejši.
Na tej predpostavki temelji tudi tako imenovana kronoprehrana, po kateri naj bi se prehranjevali v skladu z notranjim cirkadianim ritmom, saj naj bi prava količina zaužite hrane v posameznem delu dneva spodbujala presnovo in tako pripomogla k hujšanju. Logika, ki stoji za tem, je sicer razumljiva: od cirkadianega ritma so odvisni vsi procesi v telesu, saj uravnava vse naše biološke funkcije, torej tudi presnovo.
Nova spoznanja
Najnovejše raziskave pa dokazujejo, da del dneva, v katerem zaužijete največji obrok, v bistvu nima tolikšnega vpliva na hujšanje, kot se je nekdaj domnevalo. Izsledki zadnje kažejo, da ima količina hrane, ki jo pojemo za zajtrk, res vpliv na tek posameznika čez dan, a ne vpliva na presnovo vpliva in na izgubo kilogramov.
Do tega so se dokopali strokovnjaki univerz v Aberdeenu in Surreyju. V svoje delo so vključili zdrave posameznike s prekomerno telesno težo.
Obilen zajtrk ali obilna večerja
Podvrženi so bili različnima režimoma prehrane. Vsak je trajal štiri tedne: obilen zajtrk in skromna večerja, skromen zajtrk in obilnejša večerja, kosilo je bilo vedno enako.
Med študijo so strokovnjaki nadzirali sodelujoče in spremljali njihovo presnovo ter energijsko porabo. Predpostavljali so, da bosta obilen zajtrk in skromna večerja spodbudila metabolizem in pospešila izgubo teže, a končni rezultati niso pokazali nobene razlike v teži, presnovi in ne v drugih bioloških spremenljivkah med obema načinoma prehranjevanja: denimo v količini glukoze, lipidov in inzulina v krvi. Tudi bazna presnova, ki določa, koliko energije telo porabi v mirovanju, je bila v obeh primerih enaka.
Na podlagi tega so zaključili, da to, v katerem delu dneva zaužijemo več hrane, ne vpliva na težo in ne na metabolizem.
Šibke točke
Res je, da ima študija tudi šibke točke: potekala je kratek čas in tisti, ki ugotovitvam oporekajo, trdijo, da bi morala biti daljša ter obsežnejša.
A dejstvo je, da v tem času ni bilo opaziti nikakršnih sprememb med obema režimoma prehranjevanja in da se to najbrž ne bi spremenilo niti, če bi raziskava trajala dlje.
Rezultati so bili objavljeni v časopisu Conversatio, študijo je izvedel Jonathan Johnston, profesor kronobiologije na univerzi Surrey v sodelovanju z Alexom Johnstonejem in s Petrom Morganom, znanstvenikoma z univerze v Aberdeenu.
