Kako obvarovati sluh, da boste slišali čim dlje?
Čut za zaznavanje zvočnih dražljajev je za človeka izrednega pomena, igra namreč ključno vlogo pri komunikaciji, socialnih stikih, delu in splošnem dobro počutju. Povezan je z različnimi kognitivnimi funkcijami, kot so pozornost, spomin, jezikovno razumevanje in celo učenje, izguba sluha tako prinaša negativne posledice v številnih sferah posameznikovega življenja. Okvara je lahko gensko pogojena, nenadno izgubo sluha oz. naglušnost pa povzročijo različni dejavniki, denimo zamašitev zunanjega sluhovoda z ušesnim maslom (cerumnom), poškodba ali vnetje bobniča, tumor v predelu živca, ki prevaja sluh, možganska kap … Na okvaro nas lahko opozarja šumenje ali t. i. tinitus. Gre za zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Pogosto se pojavi pri čezmerni obremenjenosti s hrupom in opozarja na možnost trajnih poškodb, zato je ob pojavu šumenja nujno obiskati zdravnika. Težave s sluhom se zlasti v poletnih mesecih in ob aktivnostih v vodi pojavijo tudi zaradi vnetja zunanjega sluhovoda.
Znaki slabšanja sluha, na katere se je treba odzvati
nerazumevanje govora v zahtevnem socialnem okolju (hrup, več glasov hkrati)
nerazumevanje govora v družini
glasno poslušanje radia in televizije
opozarjanje bližnjih, da slabše slišite
piskanje, šumenje v ušesih
slabše razumevanje ženskih in otroških glasov, ki govorijo z višjo frekvenco
Naglušnost ima posledice
Po 65. letu starosti zdravniki govorijo o starostni naglušnosti. Upadanje sluha se večinoma razvija postopoma, sprva za višje tone. V notranjem ušesu se s starostjo zmanjša število slušnih čutnic, ki zvočne dražljaje pošiljajo do središča za sluh v možganih. Postopoma se lahko sluh poslabšuje tudi zaradi pretiranega hrupa, zlasti na delovnem mestu, ali nekaterih bolezenskih stanj. Ker ima lahko naglušnost različne negativne posledice, je nujno, da ta pomembni čut skrbno varujemo in negujemo. Med drugim so znanstveniki dokazali povezavo med izgubo sluha in razvojem demence. Naglušnost namreč mnogokrat pripelje so socialne izolacije, ki je eden pomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj demence. Poleg tega nezmožnost jasnega razločevanja zvokov vpliva na možgansko aktivnost in s tem usihanje slabšanje kognitivnih sposobnosti. Vse skupaj pa je povezano tudi s stresom, anksioznostjo in slabšim duševnim zdravjem.
Slušna preventiva
Kakšna naj bo torej slušna preventiva? Izogibanje čezmernemu hrupu je zagotovo eden od pomembnejših dejavnikov, na katerega pa velikokrat nimamo vpliva. Zlasti v decembrskem času zdravniške službe zelo pogosto obravnavajo slušne okvare zaradi pokanja raket in petard. Sicer se poskušamo prostorom in okolju z visoko glasnostjo izogniti, kjer je hrup neizogiben, pa nosimo zaščitne slušalke ali čepke.
Na sluh pogosto vplivajo tudi elektronske naprave in slušalke, brez katerih dandanes mladi skorajda ne morejo več živeti. Te imajo večinoma nastavljeno priporočeno glasnost do 100 decibelov, pri nekaterih pa jo je mogoče tudi preseči. Če smo glasnim zvokom izpostavljeni dolgotrajno, lahko to pusti precej slabe posledice, zato je uporabo slušalk nujno omejiti.
Normalno slišimo, če z enim ušesom (drugo si zamašimo) razumemo šepet z razdalje šestih metrov.
Za zdrav sluh so pomembni tudi redni pregledi pri strokovnjakih, ki lahko pravočasno odkrijejo morebitne težave. Poleg tega skrbimo za zdrav življenjski slog, uravnavamo krvni tlak, sladkor in holesterol, se izogibamo kajenju, uživamo uravnoteženo prehrano in se redno gibljemo. Koristen je lahko tudi trening poslušanja, ki krepi našo slušno kondicijo.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
