Izgubljena bitka? Kako poskrbeti, da bo brokoli slajši od sladice
Je tudi pri vas vsak obrok, ki vključuje sadje ali zelenjavo, prava mala bitka, ki se ne konča vedno po vaših željah, ne glede na to, kakšne podkupnine, nagrade in druge taktike prigovarjanja uporabljate?
Vsi vemo, da morata biti vsak dan na vsakem krožniku tudi sadje in zelenjava, ki sta nujna za uravnotežen in polnovreden jedilnik, saj organizmu zagotavljata vlaknine, antioksidante, vitamine in minerale. Zato so starši tako zaskrbljeni, če se njihov otrok popolnoma izogiba tej skupini živil.
Pogosto imajo otroci raje sadje kot zelenjavo, ki je za majhne izbirčne jedce precej zahtevno živilo. Otroci se v določenem obdobju, pri približno dveh letih, začenjajo bati novih stvari, kamor lahko spada tudi kakšna hrana. Zanje sta velik izziv tudi malce bolj grenek okus in bolj groba tekstura zelenjave.
Ker ne bi radi obupali, se trudimo, ponujamo in jih prepričujemo, a velikokrat brez pravega učinka. Kako otrokom vseeno približati ti dve zelo pomembni živilski skupini, da ju bodo vzljubili in si zagotovili boljšo popotnico za vse življenje?
Po priporočilih Ministrstva za zdravje moramo sadje in zelenjavo vključiti v vsak obrok, in sicer naj bi odrasla oseba vsak dan zaužila pet porcij zelenjave in sadja, kar je od 400 do 650 gramov skupaj – 250 gramov zelenjave (krompir ni vštet v to kvoto) in 150 gramov sadja. Kot ugotavljajo, smo pri tem precej nedosledni, saj v povprečju zaužijemo le tretjino priporočene količine zelenjave in le dve tretjini priporočene količine sadja. Pri izbiri sadja in zelenjave je koristno, če so sadeži tudi barvno raznoliki, saj si tako zagotovimo raznovrstne hranilne snovi. Pri otrocih se te smernice razlikujejo glede na starost. Mladostniki in šolski otroci naj bi užili vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno.
Pohvale in nagrade pri mizi? Da, a samo za lepo vedenje
Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati, je, da s pritiskom ne bomo dosegli nič. Izvajanje pritiska pri hrani vodi do še večje izbirčnosti. Mogoče tudi vi ne marate določene zelenjave samo zato, ker ste jo bili prisiljeni jesti kot otrok.
Med bolj subtilnimi taktikami, ki se jih je dobro izogibati pri mizi, so tudi pohvale in nagrade za zaužito hrano, saj otroci ne bi smeli jesti za nagrado ali pohvalo, temveč zato, ker so lačni. Pri mizi lahko pohvalimo olikanost, uspešno pripravo kakšne jedi, sodelovanje pri pripravi mize in pri pospravljanju posode. Tudi prijetno vzdušje veliko pripomore k dobremu teku, ko je veliko več možnosti, da bo otrok kar mimogrede spoznal, kako slastni so paradižnik, brokoli, korenje in druga zelenjava. Zajtrki in malice so odlične priložnosti, da se otrok do sitega naje lično narezanih jabolk in hrušk. Tudi dekorativna postrežba je pomemben dejavnik, da otrok vzljubi sadje in da ta potem postane njegov vsakodnevni sopotnik, ki mu daje ogromno energije za premagovanje vseh izzivov.
Nekateri menijo, da je včasih dobro otroka malce pretentati ter sadje in zelenjavo zakamuflirati v razne omake, smutije in juhe. Za občasno uživanje sočivja je to dober pristop, vsekakor pa na tak način otrok ne bo mogel spoznati vsega razpona zanimivih okusov, ki jih ponuja ta prehranska kategorija.
Po priporočilih NIJZ dojenčka začnemo spoznavati z zelenjavo pri sedmih mesecih, ko mu lahko ponudimo kuhano in pretlačeno zelenjavo blagega okusa, kot so korenje, bučke, koleraba, špinača, koromač, cvetača in brokoli. Sadje mu ponudimo pri osmih mesecih, po navadi so to jabolka, hruške, breskve, nektarine, marelice, borovnice, maline in banane, ki jo ponudimo z manj sladkim sadjem. Proti zaključku osmega meseca otrok zaužije en obrok oziroma polovico skodelice sadno-žitne kaše dnevno. Nabor sadja in zelenjave potem povečujemo, predvsem pa ves čas skrbno izbiramo lokalna in sezonska živila.
»Obljubim ti sladico, če poješ brokoli«
Kolikokrat ste otroku obljubili, da bo dobil sladico, če poje zelenjavo? Mogoče bi raje poskusili kakšen drug trik, saj s tem otroku sporočamo, da je zelenjava zanič, in sladica postane še bolj zaželena. Vzgajanje sladkosnedih navad pa ni naš cilj, kajne? Raje se ukvarjajmo s tem, kako otroku približati sadje in zelenjavo, da ju bo redno užival in ju samoiniciativno vključeval v svojo prehrano.
Ko v paniki poskušamo z različnimi pristopi, se nam bo bolj obrestovalo, če otroka dejavno vključimo v nakupovanje hrane, načrtovanje obrokov, pripravo jedi, pokušanje in eksperimentiranje, saj se tovrstna izpostavljenost hrani šteje kot zelo pozitivna izkušnja.
Med pripravo obroka bo imel več možnosti, da bo jed tudi pokusil. Nikar ne obupajte, če mu ne bo takoj prvič všeč. Vredno je poskušati in gotovo bo vzljubil nekaj, kar tudi sami radi jeste. Zgledi namreč vlečejo in ta je eden pomembnejših, ki jih je vredno dajati – naj vas otrok vidi, ko jeste sadje in zelenjavo. Prav tako lahko v družbi drugih otrok poskusite ponuditi novo jed, saj otroci radi posnemajo drug drugega.
V trgovinah SPAR in INTERSPAR je vedno na voljo velika izbira svežega in kakovostnega sadja in zelenjave.
Bi raje kuhano ali surovo? Kar koli, samo da je slastno
Če ste navajeni korenje uživati le kuhano, mu za spremembo ponudite surovo, ki ga lahko popestrite s kakšno slastno pomako. Tudi pokuhano in potem popečeno korenje ali druga zelenjava bo veliko bolj slastna kot tista, ki jo skuhamo »na vodi«. S pečenjem poudarimo sladkobo zelenjave.
Dober spodbujevalec okusa je tudi apetit. Hrana je veliko okusnejša, mi pa manj izbirčni, ko smo lačni, zato lahko ponudimo pisan zelenjavni krožnik z drobno narezanimi različnimi vrstami zelenjave, ki ji dodamo jogurtovo pomako kot predjed. Iz različnih vrst narezanega sadja pa sestavimo odlične solate s privlačnimi imeni. Hruške in jabolka lahko dodate tudi v skledo sestavljene zelene solate.
Solata petih barv (dve skledici)
V skodelico stresemo tanko narezane redkvice, lističe avokada, polovičke slivovega paradižnika, malce naribanega korenja, lahko tudi žličko narezane čebule za ljubitelje bolj pikantnih okusov, nekaj koruze in malce nasekljane paprike ter vse skupaj začinimo z najljubšim solatnim prelivom. Dodamo lahko tudi kocke sira, orehe in nekaj koščkov suhega sadja, pa bo okus tako poln, da se naši najmlajši ne bodo mogli upreti dodatku.
Ko brokoli v družbi s sirom zažari kot prvovrstni mafin
Brokolijevi mafini s sirom (12 kosov)
V srednje veliki ponvi segrejemo žlico olja, dodamo sesekljano čebulo, dve skodelici brokolijevih cvetov, poper in sol. Zelenjavo dušite, dokler se čebula in brokoli ne zmehčata, približno šest minut. V drugi skledi premešamo 12 jajc in 1,5 dl mleka. Jajčni zmesi dodamo zmehčan brokoli in čebulo. Jajčno zmes razdelimo v 12 modelčkov za mafine in vsakega posujemo z naribanim sirom. Pečemo približno 25 minut pri 190 °C, da mafini malce narastejo in se lepo zapečejo.
V trgovinah SPAR in INTERSPAR je vedno na voljo velika izbira svežega in kakovostnega sadja in zelenjave.
Naročnik oglasne vsebine je SPAR Slovenija
