Kako pa kaj slišite?

Težave s sluhom običajno pripisujemo starejšim, a skrb vzbujajoče številke kažejo, da so vse pogostejše tudi pri mladih. Že zdaj sluh nagaja kar 1,6 milijarde ljudem, do leta 2050 pa bo vsaj delno izgubila sluh skoraj poltretja milijarda zemljanov, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
 

Težave je mogoče preprečiti

Sluhu vsako leto posvetimo 3. marec, strokovnjaki pa so letos poudarjali, da je številne težave mogoče preprečiti. Razlogi zanje so različni, od vnetij do bolezni, prirojenih napak pa tudi izpostavljenosti hrupu in odločitvam glede življenjskega sloga. Ne gre pozabiti, da težave s sluhom slabo vplivajo na sposobnosti ljudi pri sporazumevanju, izobraževanju in delu, kot kažejo podatki, se že petina ljudi sooča z neljubimi posledicami.

Od 2,5 milijarde ljudi, ki jim grozijo težave, bi jih kar 700 milijonov lahko imelo tako hude težave, da bi potrebovali zdravljenje, lani je bilo takšnih 430 milijonov. »S podaljševanjem življenjske dobe se je povečal tudi delež ljudi s starostno naglušnostjo,« opozarja tudi Franc Urankar, slušni akustik. »Okvara sluha lahko nastane kjer koli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje. Včasih je težave mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot.«

Žal pa je pri tem največja ovira dostopnost zdravljenja oziroma specialistov. Skoraj 80 odstotkov vseh ljudi s slušnimi težavami namreč živi v državah v razvoju, kjer je zdravstvena oskrba zelo slaba. WHO ob mednarodnem dnevu zato predlaga tudi sprejetje pobud za zaščito javnega zdravja od zmanjšanja hrupa na javnih prostorih do krepitve cepljenja za bolezni, ki lahko povzročijo težave s sluhom, pri otrocih bi jih namreč lahko preprečili v kar 60 odstotkih primerov, izjemno skrb vzbujajoča pa je statistika pri mladih, starih od 12 do 35 let, ki jim grozi izguba sluha zaradi izpostavljenosti hrupu: takšnih je namreč kar 1,1 milijarde. Onesnaženost s hrupom je Svetovna zdravstvena organizacija postavila izjemno visoko, in sicer takoj za onesnaževanjem zraka.
 

Oteženo sporazumevanje vodi v izolacijo

Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozarjajo, da je nujno opustiti kulturo kričanja in glasnega govorjenja, ter pozivajo k uporabi čepkov v hrupnem okolju, znižanju jakosti zvočnih naprav in intervalom tišine, da si sluh odpočije, na poškodbe pa občutno vpliva tudi uporaba slušalk. »Izpostavljenost hrupu lahko trajno poškoduje sluh,« nadaljuje Urankar. »Hrup je lahko prisoten doma in na delovnem mestu.


V nekaterih poklicih, kot so industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje ali delavci v gradbeništvu, lahko zaposleni preživijo velik del svojega delovnega časa izpostavljeni visokim ravnem hrupa.« Prav zato pri Inštitutu za medicino dela in športa poudarjajo, da je naglušnost po svetu in tudi v Sloveniji najpogostejša poklicna bolezen, a žal delodajalci delavcev običajno ne napotijo na pregled: delavci postopoma postajajo naglušni in tudi sami se ne odločajo pravočasno za preglede, pogosto pa si sluha niti ne zavarujejo primerno.

Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadevajo, da bi naglušnost priznali kot poklicno bolezen. Pristavljajo še, da v Sloveniji slušni aparat uporablja okoli 75.000 ljudi, potrebovalo pa bi ga še nekaj deset tisoč, a ga zavračajo zaradi različnih stisk, tudi depresije. Naglušni se lahko ne nazadnje osamljene in odrinjene počutijo tudi v lastni družini. »Odmiranje čutnic, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, se lahko zgodi že pri 20. letih in takrat se že začnejo spremembe v sluhu. Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje (za razumevanje govora). Ne slišimo telefona, ne moremo slediti pogovoru v družbi.


Naglušnost običajno močno oteži sporazumevanje z okolico, ljudi pa vodi v socialno izolacijo, depresijo, poveča pa se tudi tveganje za demenco,« še pove Urankar in pristavlja, da do starosti 65 okoli 30 odstotkov ljudi že delno izgubi sluh, kar pomembno vpliva na njihovo sposobnost poslušanja vsakodnevnih zvokov, kot je govor, še pojasni Urankar: »Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov. To pri poslušanju radia včasih ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost, če s tem ne motimo drugih. Bolj moti pri pogovoru dveh ali več ljudi v množici, saj ljudem ne moremo nastavljati jakosti. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z visoko frekvenco in tudi nižjo jakostjo. Zato jih v starosti najprej slabše slišimo.«