Kako pa kaj spite?

Če ne spimo dovolj ali spimo slabo, si lahko naprtimo številne tegobe, kot so debelost, povišana raven sladkorja, oslabljen imunski sistem in celo nekatere vrste rakavih obolenj. Spanec je pač nujna sestavina življenja, ki je nikoli ne smemo zanemariti, a žal zadnja leta kaže, da nas vse več počne prav to.

»Spanje ima veliko moč, a se je nemalokrat niti ne zavedamo,« pojasnjuje dr. Zvezdana Snoj, dr. med., specialistka psihiatrije in doktorica medicinskih znanosti s področja psihiatrije in psihoonkologije iz Medicinskega centra Barsos. »Obnavlja telo in nam tako pomaga ohranjati zdravje in dobro počutje. Ne nazadnje pomanjkanje spanca pospeši staranje žil in poveča tveganje za nastanek srčnega infarkta. Pomanjkanje spanca je razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče. Nenaspan človek poskuša ta primanjkljaj nadomestiti s sladkorjem ali drugimi nezdravimi snovmi.«

Kaj se med spanjem pravzaprav dogaja? Zakaj človek sploh mora spati? Odgovor znanosti je preprost, spanje je pač potrebno za normalno delovanje našega živčevja, ki prek različnih povezav in mehanizmov uravnava delovanje vsega telesa, denimo telesno temperaturo, izločanje hormonov, imunski sistem, telesno aktivnost. »Veliko odraslih dlje zanemarja zadosten in kakovosten spanec, dejstvo pa je, da lahko pomanjkanje spanja najprej vodi v motnje razpoloženja, nato pa v poslabšanje višjih živčnih funkcij (zbranosti, spomina) in porušene ritme izločanja hormonov,« opozarja sogovornica. »Posledice nespečnosti se kažejo kot zaspanost podnevi, motnja pozornosti, večja razdražljivost in glavobol. Te težave lahko vplivajo na delovno sposobnost in vožnjo motornih vozil. Če so dolgotrajnejše, lahko nespečnost poruši imunski sistem, povzroči mišično utrujenost ter duševne motnje, kot je depresija.«

Spalni cikel

Povsem točnega odgovora, koliko ur spanca potrebuje dojenček, koliko otrok in mladostnik, koliko odrasel, sicer ni, a jasno je, da najmlajši spijo povsem drugače kakor njihovi starši. Da se dojenček ponoči prebuja, ni nenavadno, gre preprosto za fiziologijo otrokovega spanja, saj je spalni ciklus takrat krajši kot pri odraslem. »Na koncu vsakega ciklusa se za kratek čas prebudimo, česar se zjutraj morda niti ne zavedamo,« pojasnjuje sogovornica iz Barsosa. »Dojenčkom se to v prvih mesecih dogaja skoraj vsako uro. Do enega leta je ta cikel dolg 50 ali 60 minut. Zdrav donošen novorojenček po rojstvu prespi skoraj dve tretjini dneva, malčku pa zadostuje približno od 12 do 13 ur spanja. Ta količina se v šolskem obdobju zmanjša na približno devet do enajst ur, pri mladostnikih pa se že zelo približa trajanju spanja pri odraslem človeku. Odrasel človek v povprečju spi od šest do osem ur.«

Če je nespečnost dolgotrajna in jo spremljajo glavoboli, težave pri dihanju, utrujenost, pomanjkanje volje in energije ali tesnobnost, bolečine v mišicah in motnje koncentracije, je treba obiskati zdravnika, poudarja dr. Snojeva: »Ne smemo pozabiti, da je nespečnost pogosto tudi znak depresije ali anksioznosti, zato se je dobro posvetovati s specialistom psihiatrom. V današnjem času smo namreč zaradi odgovornega dela, vodilnih položajev in specifičnega načina življenja nenehno izpostavljeni psihofizičnim obremenitvam in stresu. Pomembno je, da kljub vsemu ne pozabimo na skrb za zdravje in se zavedamo, da preventiva stane manj kot kurativa tako nas kot tudi naše najbližje in ne nazadnje delodajalce.«

Za kakovosten spanec lahko seveda največ naredimo sami. Poskrbimo za primerno temperaturo v spalnici, zelo pomembna je kakovostna vzmetnica. Spalni prostor naj bo temen, barve, ki nas obdajajo, pa naj bodo pastelne, še sklene sogovornica.