Kako prepoznati revmatsko obolenje

Pri nas ima revmatsko obolenje več kot 80 odstotkov ljudi, starejših od 75 let, najpogostejša je osteoartroza kolen, kolkov in malih sklepov prstov ter hrbtenice.

Njim in vsem nam je posvečen svetovni dan revmatskih bolezni, s poudarkom na ozaveščanju o različnih oblikah revmatskih bolezni ter na sporočilu o nujnosti vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, predvsem redne telesne vadbe.

Društvo revmatikov Slovenije je lani praznovalo 40. obletnico delovanja – 40 let neprekinjene podpore ljudem z diagnozo vnetne revmatične bolezni v Sloveniji. Ob svetovnem dnevu revmatskih bolezni, ki ga po svetu zaznamujemo 12. oktobra, so takrat pripravili posvet Imam revmo, a revma nima mene.

Revmatskih obolenj je več

»Revma ni ena bolezen, saj gre za veliko skupino raznolikih revmatskih bolezni. Vsem je skupno, da lahko prizadenejo gibalni aparat – sklepe, kite, vezi, kosti, mišice –, lahko pa tudi druge telesne organe in tkiva. Z vidika bolezenskih procesov, ki pripeljejo do težav, jih razdelimo na vnetne in nevnetne.

Za vnetne revmatske bolezni je značilen pretiran vnetni odgovor telesa, ki ga povzroči napaka v delovanju imunskega sistema bolnika. Pri nevnetnih revmatskih boleznih pa vnetje nima osrednje vloge. V to skupino spadajo težave zaradi t. i. obrabe sklepov, s katerimi se spopada skoraj vsakdo po 60. letu starosti,« je na posvetu med drugim pojasnila revmatologinja dr. Nataša Gašperšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

Domneva se, da ima v Sloveniji 230.000 ljudi revmatsko bolezen, med 40.000 in 60.000 jih živi z vnetno revmatsko boleznijo – te ne izbirajo spola in starosti ter lahko prizadenejo vsakogar, najpogostejša oblika je revmatoidni artritis.

Kako prepoznati revmatsko obolenje?

Vemo, kar smo nemalokrat slišali od prednikov, da ob bolečinah v sklepih in tudi v mišicah hitro pomislimo na revmo. In kako prepoznamo revmatsko obolenje? V sporočilu za javnost ob lanskem svetovnem dnevu revmatskih bolezni so v Društvu revmatikov Slovenije opisali, da je pogost simptom bolečina, povezana z vnetjem, ki je glavni bolezenski proces pri vnetnih revmatskih boleznih. Bolniki jo opisujejo kot zelo hudo, vseobsegajočo in ohromljajočo, ob njej so zelo gibalno omejeni.

»Bolečina v rokah je bila tako huda, da nisem mogla odpreti vrat,« je na posvetu Imam revmo, a revma nima mene povedala Alenka Hlebec, ki že skoraj dve desetletji živi z revmatoidnim artritisom.

Petra Zajc FOTO Miran Juršič

Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, pa je pojasnila: »Vsi revmatiki imamo izkušnjo s kronično bolečino, ki večplastno zaznamuje življenje bolnika, ne le v fizičnem smislu, ampak vpliva tudi na naše misli, čustva in vedenje. Tudi raziskave kažejo, da je strah pred bolečino zelo močan, na prvo mesto želja pa bolniki postavljajo življenje brez bolečin, nato ustavitev napredovanja bolezni, življenje brez omejitev in izboljšanje gibljivosti.«

Pomembna je ustrezna zgodnja diagnoza

Bolniki z revmatsko boleznijo lahko živijo kakovostno, četudi gre za kronično bolezen, ki traja vse življenje. K temu pripomorejo zdrav življenjski slog, redna vadba, zdravljenje in čim hitrejša, torej pravočasna diagnoza, so poudarili sogovorniki na omenjenem posvetu.

Prav na pomen pravočasne prepoznave bolezni je med drugim opomnil tudi predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana revmatolog doc. dr. Žiga Rotar: »Težave, ki jih imajo bolniki v zgodnji fazi bolezni, so povezane z vnetjem. Vnetje pa lahko z odločnim zdravljenjem s protivnetnimi zdravili uspešno zavremo ter s tem preprečimo ali vsaj znatno upočasnimo nastanek nepopravljivih okvar sklepov, ki jih neobvladano vnetje lahko povzroči pri polovici bolnikov že v prvem letu bolezni.

V zadnjih dvajsetih letih smo izpopolnili protokole zdravljenja in dobili vrsto zelo učinkovitih zdravil, brez katerih vnetja ni mogoče umiriti.«

Po besedah Nataše Gašperšič v primerih, ko vnetne revmatske bolezni niso ustrezno zdravljene, lahko nastanejo hujše okvare z invalidnostjo, lahko pa v zelo kratkem času povzročijo tudi smrt, če bolezensko dogajanje povzroči odpoved življenjsko pomembnih notranjih organov.

Dodala je, da je revmatologija v zadnjih dveh desetletjih dosegla nesluten razvoj. In pojasnila: »Na voljo imamo vse več različnih zdravil, ki vplivajo na potek bolezni, torej umirjajo škodljivo aktivnost imunskega sistema. Z njimi se je mogoče učinkovito zoperstaviti bolezni ter tako preprečiti ali vsaj odložiti telesne okvare, ki bi jih nezdravljena bolezen povzročila.«

Redna telesna dejavnost je za revmatike del zdravljenja

Napredek v zdravljenju je za mnoge bolnike olajšanje in pomeni možnosti za dokaj normalno življenje z manj manj bolečinami, še vedno pa je takšna diagnoza za vsakogar velik izziv. Društvo revmatikov Slovenije, ki ima skoraj 2000 članov, obolele in tudi širšo družbo ozavešča o tej skupini bolezni ter se bori za pravice bolnikov. Velik del njihovih aktivnosti je tudi omogočanje redne telesne vadbe.

Revmatolog dr. Aleš Ambrožič s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je poudaril, da je redna telesna dejavnost za revmatika del zdravljenja. »Poleg aerobnih aktivnosti, denimo hoje, plavanja, kolesarjenja, planinarjenja in vaj za ohranjanje gibljivosti, ki jih večina opravlja dokaj redno, bi morala biti sestavni del rednih telesnih aktivnosti revmatika tudi vadba za moč.

FOTO: Shutterstock

Aerobne aktivnosti sicer krepijo srčno-žilni sistem, skoraj nič pa ne pripomorejo k ohranjanju mišične mase – če trajajo dolgo, povzročajo celo izgubo mišične mase. Edina vadba, ki lahko prepreči oziroma upočasni izgubo mišične mase, je vadba za moč, ki zajema različne vaje z lastno težo, utežmi, elastičnimi trakovi in tudi posebnimi fitnes napravami.

Poleg tega je treba upoštevati načela primerne prehrane z zadostnim vnosom beljakovin. S tem lahko učinkovito zavremo izgubo mišic pri revmatikih,« je poudaril Aleš Ambrožič.

Ob lanski 40. obletnici Društvo revmatikov Slovenije, ki je potekala z naslovom Imam revmo, a revma nima mene, je predstavil izsledke raziskave, v katero so vključili bolnike z novo odkrito revmatično polimialgijo, ki so dvakrat na teden vadili pod vodstvom kineziologa in spremenili prehrano po navodilu dietetika.

»Iz naših opažanj lahko povzamemo, da je kombinacija redne vadbe za moč in individualne prehranske podpore izjemno učinkovito zdravilo za preprečevanje izgube mišične mase, ki ni imelo v času raziskave čisto nobenega pomembnega neželenega učinka,« je povedal Aleš Ambrožič, strasten zagovornik vadbe na recept.