PREBAVA NA POTI
Kako se izogniti zaprtju na letalu?
Potovanje z letalom nam poruši dnevno rutino, poleg tega ponavadi pijemo premalo vode in jemo nekakovostno hitro hrano, ki nas še bolj napenja in zapira.
Odpri galerijo
Napihnjenost in zaprtje sta redna spremljevalca letalskih potnikov. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES
Potovanje z letalom ni le pustolovščina, zabava in sprostitev. Za marsikoga zna biti precej stresno in utrujajoče. In med manj prijetnimi vidiki potovanj je tudi zaprtost, ki doleti marsikaterega popotnika.
V ekonomskem razredu je vedno manj prostora za noge, zrak je recikliran, hrana je po navadi zanič, predvsem pa med oblaki premalo pijemo, saj izlet v tisto drobceno stranišče, ki si ga izmenjuje več deset ljudi, ni ravno mamljiv. In tako se kaj hitro zgodi, da postajamo vse bolj napihnjeni – in zaprti.
Kaj povzroča napihnjenost in zaprtje? Kaj lahko storimo glede tega pred poletom, med njim in po njem? Zdravniki imajo nekaj nasvetov, s katerimi si lahko pomagamo, da bo naše potovanje prijetnejše. Kakor pravi William Chey, profesor gastroenterologije in prehranskih ved na medicinski fakulteti v Michiganu, je pri zaprtju na delu več dejavnikov.
»Potovanje nam poruši dnevno rutino. Ljudje na poti tudi po več dni pozabijo jemati zdravila, močno pa se spremenita tudi način in kakovost prehranjevanja. Na celodnevni poti skoraj vedno jemo le hitro hrano. To pomeni, da svojo normalno, zdravo in redno hrano zamenjamo z nečim, česar nismo vajeni, in to zagotovo ne koristi prebavi.«
Zelo pomemben je tudi spanec. Po navadi pred poletom zaradi vznemirjenja slabo ali pa zelo malo spimo, še sploh če imamo polet zgodaj zjutraj. Ko pa smo na poti, je tudi na letališču in v letalu zelo težko dobro spati. In pomanjkanje spanca – še posebno kadar letimo v drugo časovno območje – vpliva na splošno počutje in na normalne presnovne rituale. »Če letimo, denimo, v Azijo in se ura prestavi za deset ur, nam je lahko že vnaprej jasno, da bomo imeli težave,« poudarja profesor Chey.
Darrell Gray, gastroenterolog in izredni profesor na medicinski fakulteti Wexner na državni univerzi v Ohiu, se popolnoma strinja s tem: »Čeprav spanje ni sestavni del prehranjevanja, pa je pomembno pri vzdrževanju dnevne prebavne rutine. Dejstvo je, da smo nekateri vajeni iti na stranišče takoj, ko vstanemo. In potovanje podre to rutino.«
Chey in Gray izpostavita tudi problem dehidracije na 10.000 metrih nadmorske višine, pri čemer mislita predvsem na nesorazmerje med zaužito in potrebno količino vode za normalno delovanje prebavnega trakta. Na letalih pa tudi drugih potovanjih po navadi premalo pijemo. Čeprav bomo zaradi vode morali večkrat na malo potrebo v tisto malo letalsko stranišče, nam bo črevesje še kako hvaležno.
Problem pa je tudi dejstvo, da je ustekleničena voda na letališčih in še posebno na letalu presneto draga. Če bomo za pollitrsko plastenko iz avtomata odšteli tri evre, bomo lahko še srečni. Poleg tega na letalo že nekaj let ne smemo več nositi tekočine. No, razen če gremo po prijavi v duty free, kjer nas pošteno ožamejo. In tako se marsikdo odreče vodi.
A za zaprtje na poti niso krivi le fizični dejavniki. Za marsikoga je polet z letalom stresno doživetje, čeprav gre na romantično turistično destinacijo s svojo boljšo polovico. »Dandanes bi težko našli koga, ki uživa v potovanju z letalom. Stres še poslabšuje gastroenterološke težave in posledica je pogosto zaprtje,« poudarja dr. Chey.
Vse te stvari – zadostna količina spanca, povečan vnos vode in zdrav način prehranjevanja – se slišijo logične. Obstajajo pa še drugi ukrepi proti napihnjenosti in zaprtju. Kar se tiče probiotikov, ki nam jih ponujajo kot rešitev za urejeno prebavo, se oba zdravnika strinjata, da kljub njihovi priljubljenosti ni dovolj znanstvenih dokazov, da bi res pomagali preprečevati zaprtost. Dr. Chey kot alternativo predlaga druge pospeševalce prebave, kot sta sadje ali magnezij. Problem je le, ker zna sadje pogosto povzročati vetrove. Zanimiva alternativa pa je kivi, ki pospešuje prebavo, a ne povzroča vetrov.
Dr. Gray priporoča, da čez dan pijemo dovolj vode in uživamo hrano z vlakninami, pri čemer si lahko pomagamo tudi z vlakninskimi (žitno-sadnimi) ploščicami: »Ljudje včasih sežejo po raznih tabletah brez recepta, ki naj bi preprečevale vetrove in napihnjenost, a tudi tukaj ni dovolj znanstvenih dokazov, da res pomagajo. Raje si nabavimo vodo in poskrbimo, da se tudi na letalu vsake toliko malce sprehodimo, saj gibanje pospešuje črevesne premike.«
Kaj pa alkohol? Kozarček vina ali vrček piva pred poletom ne bo škodil, če seveda spijemo tudi dovolj vode. »Na letalu smo bolj izpostavljeni dehidraciji, in če spijemo več alkohola kot vode, bomo zagotovo imeli težave s prebavo. Če pa uživamo dovolj vode, nam kak kozarček ne bo škodil,« dodaja Gray. Zagotovo pa se je vsaj dvanajst ur pred poletom dobro izogibati »vetrovni« hrani, kot so mlečni izdelki, pšenica, česen in čebula. Sopotniki – in naše telo – nam bodo hvaležni.
Posebna skrb velja otrokom.
V ekonomskem razredu je vedno manj prostora za noge, zrak je recikliran, hrana je po navadi zanič, predvsem pa med oblaki premalo pijemo, saj izlet v tisto drobceno stranišče, ki si ga izmenjuje več deset ljudi, ni ravno mamljiv. In tako se kaj hitro zgodi, da postajamo vse bolj napihnjeni – in zaprti.
Hrana in spanje
Kaj povzroča napihnjenost in zaprtje? Kaj lahko storimo glede tega pred poletom, med njim in po njem? Zdravniki imajo nekaj nasvetov, s katerimi si lahko pomagamo, da bo naše potovanje prijetnejše. Kakor pravi William Chey, profesor gastroenterologije in prehranskih ved na medicinski fakulteti v Michiganu, je pri zaprtju na delu več dejavnikov.
»Potovanje nam poruši dnevno rutino. Ljudje na poti tudi po več dni pozabijo jemati zdravila, močno pa se spremenita tudi način in kakovost prehranjevanja. Na celodnevni poti skoraj vedno jemo le hitro hrano. To pomeni, da svojo normalno, zdravo in redno hrano zamenjamo z nečim, česar nismo vajeni, in to zagotovo ne koristi prebavi.«
Na letališčih se po navadi prehranjujemo z nekakovostno hitro hrano.
Zelo pomemben je tudi spanec. Po navadi pred poletom zaradi vznemirjenja slabo ali pa zelo malo spimo, še sploh če imamo polet zgodaj zjutraj. Ko pa smo na poti, je tudi na letališču in v letalu zelo težko dobro spati. In pomanjkanje spanca – še posebno kadar letimo v drugo časovno območje – vpliva na splošno počutje in na normalne presnovne rituale. »Če letimo, denimo, v Azijo in se ura prestavi za deset ur, nam je lahko že vnaprej jasno, da bomo imeli težave,« poudarja profesor Chey.
Darrell Gray, gastroenterolog in izredni profesor na medicinski fakulteti Wexner na državni univerzi v Ohiu, se popolnoma strinja s tem: »Čeprav spanje ni sestavni del prehranjevanja, pa je pomembno pri vzdrževanju dnevne prebavne rutine. Dejstvo je, da smo nekateri vajeni iti na stranišče takoj, ko vstanemo. In potovanje podre to rutino.«
Dehidracija in živci
Chey in Gray izpostavita tudi problem dehidracije na 10.000 metrih nadmorske višine, pri čemer mislita predvsem na nesorazmerje med zaužito in potrebno količino vode za normalno delovanje prebavnega trakta. Na letalih pa tudi drugih potovanjih po navadi premalo pijemo. Čeprav bomo zaradi vode morali večkrat na malo potrebo v tisto malo letalsko stranišče, nam bo črevesje še kako hvaležno.
Ukrepi proti zaprtju na letalu* Pijmo dovolj vode.
* Uživajmo vlaknine.
* Pred potjo se naspimo.
* Poskusimo se sprehoditi.
* Uživajmo vlaknine.
* Pred potjo se naspimo.
* Poskusimo se sprehoditi.
Problem pa je tudi dejstvo, da je ustekleničena voda na letališčih in še posebno na letalu presneto draga. Če bomo za pollitrsko plastenko iz avtomata odšteli tri evre, bomo lahko še srečni. Poleg tega na letalo že nekaj let ne smemo več nositi tekočine. No, razen če gremo po prijavi v duty free, kjer nas pošteno ožamejo. In tako se marsikdo odreče vodi.
A za zaprtje na poti niso krivi le fizični dejavniki. Za marsikoga je polet z letalom stresno doživetje, čeprav gre na romantično turistično destinacijo s svojo boljšo polovico. »Dandanes bi težko našli koga, ki uživa v potovanju z letalom. Stres še poslabšuje gastroenterološke težave in posledica je pogosto zaprtje,« poudarja dr. Chey.
Kaj nam je storiti?
Vse te stvari – zadostna količina spanca, povečan vnos vode in zdrav način prehranjevanja – se slišijo logične. Obstajajo pa še drugi ukrepi proti napihnjenosti in zaprtju. Kar se tiče probiotikov, ki nam jih ponujajo kot rešitev za urejeno prebavo, se oba zdravnika strinjata, da kljub njihovi priljubljenosti ni dovolj znanstvenih dokazov, da bi res pomagali preprečevati zaprtost. Dr. Chey kot alternativo predlaga druge pospeševalce prebave, kot sta sadje ali magnezij. Problem je le, ker zna sadje pogosto povzročati vetrove. Zanimiva alternativa pa je kivi, ki pospešuje prebavo, a ne povzroča vetrov.
Kivi je dobra rešitev, saj vsebuje veliko vlaknin in ne napenja.
Dr. Gray priporoča, da čez dan pijemo dovolj vode in uživamo hrano z vlakninami, pri čemer si lahko pomagamo tudi z vlakninskimi (žitno-sadnimi) ploščicami: »Ljudje včasih sežejo po raznih tabletah brez recepta, ki naj bi preprečevale vetrove in napihnjenost, a tudi tukaj ni dovolj znanstvenih dokazov, da res pomagajo. Raje si nabavimo vodo in poskrbimo, da se tudi na letalu vsake toliko malce sprehodimo, saj gibanje pospešuje črevesne premike.«
Vrček piva pred poletom ne bo škodil, če seveda spijemo tudi dovolj vode.
Kaj pa alkohol? Kozarček vina ali vrček piva pred poletom ne bo škodil, če seveda spijemo tudi dovolj vode. »Na letalu smo bolj izpostavljeni dehidraciji, in če spijemo več alkohola kot vode, bomo zagotovo imeli težave s prebavo. Če pa uživamo dovolj vode, nam kak kozarček ne bo škodil,« dodaja Gray. Zagotovo pa se je vsaj dvanajst ur pred poletom dobro izogibati »vetrovni« hrani, kot so mlečni izdelki, pšenica, česen in čebula. Sopotniki – in naše telo – nam bodo hvaležni.
