Kako speči odlično domačo pico

Kako veste, da ste v okolici Parme zašli čisto blizu tovarne Mutti? Če se tam mudite pozno poleti in na začetku jeseni, ne boste čakali dolgo in že bodo mimo zahrumeli tovornjaki, marsikateri bo za seboj vlekel prikolico. Od prvega do zadnjega bodo napolnjeni z zrelimi rdečimi paradižniki. In prav vsi bodo namenjeni do tovarne, katere izdelki potujejo po vsem svetu.
»K nam kmetje iz okolice vsak dan pripeljejo do 230 tovornjakov, napolnjenih s paradižniki,« številko, ki se ti vtisne v spomin, naniza Luca Casamatti, ki vodi izvoz v tujino in skupaj s podjetjem Magistrat International skrbi za to, da so izdelki Mutti tudi na slovenskih policah.

Zatem njegov kolega Nicola Magni, ki ima pod okriljem povezavo med parmskimi pridelovalci paradižnika in tovarno, doda še eno, nič manj impresivno cifro: »Vsako leto predelamo 560.000 ton paradižnika.«

Manj kot lani, a so kakovostni

Ko takole pripovedujeta o rdečem sadežu, smo kakih deset minut vožnje oddaljeni od tovarne. Stojimo ob njivi, na kateri so paradižniki ravno dozoreli.

Med opoldanskimi opravki zmotimo skupino kmetovalcev, ki se pravkar loteva obiranja dolgega polja paradižnikov. Ti v okolici Parme rastejo pri tleh, kot denimo jagode, in se ne vzpenjajo v višave po kakih palicah, kakršnih smo vajeni s slovenskih vrtov. Da je obiranje paradižnikov težko delo, je jasno že na prvi pogled, kajti kljub strojnemu pobiranju je treba že na njivi opraviti ogromno hitrega in natančnega ročnega dela.

Vas zanima, kakšna letina se obeta? »Na poljih, ki jih imamo v okolici obeh tovarn na severu Italije, bo dozorelo za 20 ali 30 odstotkov manj paradižnikov kot lani. Predvidevam, da je podobno tudi na jugu Italije, kjer imamo še eno tovarno za predelavo tistih paradižnikov, ki jih vzgojijo kmetje z juga. Če pa govorimo o kakovosti, bo ta letina izredno dobra,« oriše letošnjo paradižnikovo bero Nicola Magni.

Omake, kečap in celo kis

V največji tovrstni evropski tovarni iz paradižnikov nastane marsikaj: poleg svetovno znanega koncentrata, pulpe, pasate in vloženih pelatov so tu nekatere manj znane posebnosti. Denimo regionalne omake, ki so jih v Muttiju prilagodili željam potrošnikov s severa in juga Italije. Potem so tu vloženi češnjevi in dateljevi paradižniki, kečap in kis. Tu so celo sokovi in omake za testenine. »Te smo začeli izdelovati lani. Njihova osnova je paradižnik in tako smo iz zelenih paradižnikov izdelali pesto genovese, poleg pa smo zasnovali še oranžno in rdečo omako za špagete,« se k pisani paleti izdelkov pomakne beseda Luce Casamattija.

Izdelki iz največje evropske tovarne za predelavo paradižnikov svojega mesta ne najdejo le v domačih kuhinjah, temveč z njimi ustvarjajo tudi poklicni kuharji, med njimi številni slovenski picopeki. Ker so člani sekcije slovenskih picopekov, ki deluje v okviru Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, nedavno obiskali tovarno Mutti, smo se odločili, naj danes na tej strani zadiši po našem preverjenem receptu za domačo pico.