VEČ VRST
Kakšna količina soli je še dopustna?
Morska, kamena, jodirana, rafinirana, ročno pobirana, fino ali grobo mleta, pa najbrž bi našli še katero oznako; sol vpliva na okus, teksturo in tudi obstojnost.
Odpri galerijo
Sol imamo vselej pri roki, solnica je stalnica na mizi med obedom, čeprav zdravniki že vrsto let opozarjajo, da moramo biti pri uporabi zmerni. A tokrat ne bomo o tem, kolikšna količina je še dopustna, temveč o tem, katere vrste soli lahko najdemo na prodajnih policah.
Na embalaži še lahko razberemo, ali je jodirana ali nejodirana, torej ali vsebuje dodani jod. Slovenska zakonodaja določa, da mora biti obvezno jodirana kamena sol, morska pa ne, tako da se lahko glede tega kupec sam odloča. Zadnja oznaka, ki jo omenjamo, je stopnja mletosti. Pri tem gre zgolj za praktično ali celo estetsko kategorijo. Solato je bolje soliti s fino mleto, za kuhanje ali denimo natiranje mesa lahko uporabimo tudi grobo. Vemo, da sol nase veže vlago, kar je lahko pri uporabi nadležno, saj se sprijeta v grudice ne razprši iz solnice. Izkušnje kažejo, da se prej navlaži fino mleta sol, vendar to ne vpliva na njeno kakovost. Pomagamo si tako, da v solnico med sol stresemo nekaj zrn riža, ki nase veže vlago.
Povprečen uporabnik jo deli na morsko in kameno, čeprav izvorno obe prihajata iz morja. Pri tem morsko pobiramo iz današnjega morja, kameno pa pridobivamo iz solne rude, ki je nastala z izhlapevanjem prazgodovinskih morij. Evropski rudniki kamene soli delujejo v Avstriji, Nemčiji, Romuniji, na Poljskem in Siciliji, v njih jo pridobivajo iz rude, ki je nastala pred milijoni let. Morska sol se pridobiva z naravnim postopkom kristalizacije v solinah, in sicer na dva načina. V majhnih solinah, kakršne so tudi sečoveljske, se pobira vsak dan, sproti, kakor nastaja, in to ročno. Vsakdanje pobiranje je potrebno zaradi vremenskih razmer, saj bi jo sicer, kakor sproti nastaja, izpiral dež. V velikih solinah, največje v Evropi so na južni jadranski obali Italije, v kraju Mesgerita di Savoia, jo pobirajo oziroma žanjejo le enkrat na leto, ob koncu sezone, lahko pa tudi le vsako drugo ali tretje leto. V velikih solinah seveda žanjejo strojno.
Pred nakupom soli preglejmo deklaracijo, izberimo tisto brez dodatkov, na primer proti strjevanju.
Pri načinu pridobivanja omenimo še evaporirano sol, ki nastane z industrijskim izparevanjem slanice, pridobljene bodisi iz morske bodisi kamene soli. Slanico v industrijski proizvodnji mehansko očistijo vseh nečistoč in kemičnih primesi, tako nastane rafinirana sol. Za primerjavo povejmo, da lahko nerafinirana sol vsebuje primesi naravnega izvora, ki so ostale v soli pri ročnem strganju v solnih bazenih, vsebovati pa mora vsaj 0,1 odstotka kalcija in najmanj 0,2 odstotka magnezija.
Na embalaži še lahko razberemo, ali je jodirana ali nejodirana, torej ali vsebuje dodani jod. Slovenska zakonodaja določa, da mora biti obvezno jodirana kamena sol, morska pa ne, tako da se lahko glede tega kupec sam odloča. Zadnja oznaka, ki jo omenjamo, je stopnja mletosti. Pri tem gre zgolj za praktično ali celo estetsko kategorijo. Solato je bolje soliti s fino mleto, za kuhanje ali denimo natiranje mesa lahko uporabimo tudi grobo. Vemo, da sol nase veže vlago, kar je lahko pri uporabi nadležno, saj se sprijeta v grudice ne razprši iz solnice. Izkušnje kažejo, da se prej navlaži fino mleta sol, vendar to ne vpliva na njeno kakovost. Pomagamo si tako, da v solnico med sol stresemo nekaj zrn riža, ki nase veže vlago.