POSKRBITE ZA VAŠE ZDRAVJE

Kalcij je ključen za razvoj kost

Več ga potrebujejo otroci in mladostniki pa nosečnice in doječe matere; pomanjkanje kalcija v zrelejši dobi povečuje tudi tveganje za osteoporozo.
Fotografija: Pomanjkanje kalcija v otroštvu lahko upočasni normalno rast in vpliva na slabšo kostno gostoto. FOTO: Romrodinka, Getty Images
Odpri galerijo
Pomanjkanje kalcija v otroštvu lahko upočasni normalno rast in vpliva na slabšo kostno gostoto. FOTO: Romrodinka, Getty Images

Kalcij je izjemno dragocen mineral v človeškem telesu: ni le ključni gradnik kosti in zob, ampak sodeluje pri številnih procesih, kot so delovanje mišic, tudi srca, prenos živčnih signalov v telesu, sproščanje hormonov in strjevanje krvi. Potrebe po kalciju se lahko v različnih obdobjih in okoliščinah spremenijo, zato velja vedno skrbeti za vnos ustreznih hranil, bogatih s tem pomembnim mineralom.

Kalcij je zelo pomemben pri intenzivni rasti otrok in mladostnikov, saj se jim takrat razvijajo kosti in zobje. »Potrebe so takrat nekoliko večje,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, in pristavlja, da so večje potrebe po njem tudi pri nosečnicah in doječih materah ter ob staranju, ko se kostna gostota zmanjšuje, kar povečuje tveganje za osteoporozo in zlome kosti. »Ljudje, ki se ukvarjajo z intenzivno telesno dejavnostjo, imajo lahko povečane potrebe po kalciju, ker se takrat mišice krčijo in sproščajo, s tem pa aktivirajo procesi, ki potrebujejo kalcij. Na presnovo kalcija v telesu lahko vplivajo tudi nekatera zdravila, kot so kortikosteroidi ali antikonvulzivi.«

Je v mlečnih izdelkih, zelenjavi, ribah s koščičastim mesom, oreščkih in semenih, stročnicah, žitaricah. FOTO: Piotr_malczyk, Getty Images
Je v mlečnih izdelkih, zelenjavi, ribah s koščičastim mesom, oreščkih in semenih, stročnicah, žitaricah. FOTO: Piotr_malczyk, Getty Images

Več ni nujno bolje

Kalcij najdemo v različnih virih hrane, kot so mlečni izdelki (mleko, jogurt, sir in drugi mlečni izdelki), listnata zelenjava (brokoli, ohrovt, špinača in druge temno zelene rastline), ribe s koščičastim mesom (sardine in losos), oreščki in semena (mandlji, sezamova semena in oreščki makadamija), stročnice (fižol, leča in čičerika), številni sokovi, žitarice in tofu. Dnevne potrebe po kalciju se razlikujejo glede na starost, spol in življenjski slog: »Priporočene dnevne količine kalcija za odrasle moške so 1000 mg, za ženske 1200 mg, nosečnice in doječe matere pa lahko uživajo od 1000 do 1300 mg. Pomembno je opozoriti, da več ne pomeni nujno bolje. Pretirano uživanje kalcija lahko namreč povzroči tudi težave, kot so ledvični kamni in druge zdravstvene težave. Pravilno ravnovesje med uživanjem kalcija in drugih hranil je ključno za ohranjanje optimalnega zdravja.«

Pomanjkanje kalcija lahko povzroči različne težave; v otroštvu lahko upočasni normalno rast in vpliva na slabšo kostno gostoto, osteopenija pri odraslih pa povečuje verjetnost za zlome in razvoj osteoporoze. »Kdor ne uživa dovolj kalcija, je dovzetnejši za razvoj raka na črevesju in povišan krvni tlak. Prav tako so ogroženi tisti, ki so iz svoje prehrane izključili mlečne izdelke,« poudarja sogovornica in pojasnjuje, da so prehranska dopolnila smiselna, ko potreb telesa ni mogoče pokriti samo s prehrano. »Nekateri posamezniki imajo posebne prehranske potrebe zaradi alergij, intoleranc, prehranskih omejitev ali specifičnih diet,« sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije