OKUSI
Kapusnice sadimo na pognojene grede
Potrebujejo veliko prostora, saj se bogato razrastejo; v svoji družbi ne marajo paradižnika in krompirja, dobro se počutijo ob grahu in špinači.
Odpri galerijo
Zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, brstični in listnati ohrovt so najbolj pogoste kapusnice na naših vrtovih. Ob doslednem upoštevanju pravil gojenja, zlasti glede kakovosti zemlje in primerne vlage, jih ni pretežko vzgajati. Potrebujemo pa zanje veliko prostora, saj se bogato razrastejo, tudi po meter v širino.
Kapusnice sadimo že spomladi, ta pridelek že pobiramo, do sredine poletja pa poskrbimo za jesensko in zimsko spravilo. Nekatere bomo na vrtu pustili celo čez zimo, saj dobro prenašajo mraz, na primer brstični ohrovt, za katerega je znano, da nizke temperature celo oplemenitijo njegov okus. Za uspešen pridelek moramo najprej premišljeno izbrati ustrezno gredo, kar pomeni, da je treba dosledno upoštevati kolobar. Na isto mesto jih sadimo šele na štiri ali še bolje pet let, prav tako velja za grede, kjer so rasle sorodnice kapusnic, to so med drugim repa, podzemna koleraba, redkev in redkvica, rukola, vrtna kreša in azijske listnate rastline. Na kapusnice je dobro misliti že prejšnjo jesen in grede, kamor jih bomo sadili, dobro pognojiti z gnojem ali drugimi organskimi gnojili. Med vrtninami namreč veljajo za prave požrešnice.
Prav tako so zahtevne glede vlage, ki jo potrebujejo za dobro rast. Njeno pomanjkanje se kaže na različne načine, predvsem v slabši rasti, cvetača in brokoli na primer ne bosta razvila značilnih cvetov, zeljne glave pa v pomanjkanju vlage začnejo pokati. Zlasti so za vročino občutljive kapusnice, ki jih bomo pobirali jeseni, zato jih moramo dobro zalivati, predvsem mlade rastline.
Poleg tega so občutljive za nekaj sosed, predvsem ne marajo v svoji družbi paradižnika in krompirja. Sosedstvo z večino drugih rastlin ni problematično, posebno dobro pa se počutijo v družbi graha, nizkega fižola, špinače in berivke, naštete vrtnine lahko sadimo med kapusnice, saj jih bomo pobirali, preden se bo recimo zelje razraslo. Dobre sosede so še blitva, endivija in jajčevci, med zelišči se razumejo predvsem z meto, timijanom, žajbljem in kamilico. V njihovo bližino pa ne pozabimo posaditi zelene, ki odganja kapusovega belina.
Kapusnice sadimo že spomladi, ta pridelek že pobiramo, do sredine poletja pa poskrbimo za jesensko in zimsko spravilo. Nekatere bomo na vrtu pustili celo čez zimo, saj dobro prenašajo mraz, na primer brstični ohrovt, za katerega je znano, da nizke temperature celo oplemenitijo njegov okus. Za uspešen pridelek moramo najprej premišljeno izbrati ustrezno gredo, kar pomeni, da je treba dosledno upoštevati kolobar. Na isto mesto jih sadimo šele na štiri ali še bolje pet let, prav tako velja za grede, kjer so rasle sorodnice kapusnic, to so med drugim repa, podzemna koleraba, redkev in redkvica, rukola, vrtna kreša in azijske listnate rastline. Na kapusnice je dobro misliti že prejšnjo jesen in grede, kamor jih bomo sadili, dobro pognojiti z gnojem ali drugimi organskimi gnojili. Med vrtninami namreč veljajo za prave požrešnice.
Prav tako so zahtevne glede vlage, ki jo potrebujejo za dobro rast. Njeno pomanjkanje se kaže na različne načine, predvsem v slabši rasti, cvetača in brokoli na primer ne bosta razvila značilnih cvetov, zeljne glave pa v pomanjkanju vlage začnejo pokati. Zlasti so za vročino občutljive kapusnice, ki jih bomo pobirali jeseni, zato jih moramo dobro zalivati, predvsem mlade rastline.
Poleg tega so občutljive za nekaj sosed, predvsem ne marajo v svoji družbi paradižnika in krompirja. Sosedstvo z večino drugih rastlin ni problematično, posebno dobro pa se počutijo v družbi graha, nizkega fižola, špinače in berivke, naštete vrtnine lahko sadimo med kapusnice, saj jih bomo pobirali, preden se bo recimo zelje razraslo. Dobre sosede so še blitva, endivija in jajčevci, med zelišči se razumejo predvsem z meto, timijanom, žajbljem in kamilico. V njihovo bližino pa ne pozabimo posaditi zelene, ki odganja kapusovega belina.