EKSPLOZIVNI IZDIH

Kašelj je opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti

Lažje ga obvladujemo, če poznamo njegov vzrok.
Fotografija: Kajenje lahko pozroča kroničnega. FOTO: Sebra/Getty Images
Odpri galerijo
Kajenje lahko pozroča kroničnega. FOTO: Sebra/Getty Images

Zima letos ni pretirano pokazala zob, vendar imamo občutek, da vsi okoli nas kašljajo. Normalen zimski pojav? Da, dokler še sami ne začnemo kašljati. Potem se začnemo spraševati, kako normalno je to in kaj se nam je zgodilo. Smo bolni, bomo zboleli, mar v zadnjih zimah več kašljamo, kot smo kdaj prej?

Zima je pač obdobje pogostih vnetij dihalnih poti, ki jih v večini primerov spremlja kašelj. Zato je pomembno vedeti, kako nastane in kako ga zdraviti.

Definiramo ga kot nenaden, eksploziven izdih, ki omogoča odstranjevanje snovi iz dihalnih poti. Poznati je treba osnovne značilnosti različnih vrst kašlja, saj je to pogoj za pravilen pristop k zdravljenju. Pomembno je vedeti, ali vztraja, se spreminja ter kaj ga sproži. Hladen zrak, govor, položaj telesa, napor, hrana in pijača, čas dneva ...?

Zakaj?

Kašelj je naš naravni obrambni mehanizem, s katerim telo iz dihalnih poti odstranjuje škodljivo vsebino. Torej ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa in v boju proti okužbam.

Kadar smo zdravi, kašljamo, da si očistimo grlo in preprečimo vstop hrane ali tekočine v dihalne poti in pljuča. Normalno v budnem stanju zakašljamo enkrat do dvakrat na uro, da se dihala očistijo. Pogostejši in dolgotrajnejši kašelj pa je lahko znak bolezni, je moteč in obremenjujoč, nam razlagajo zdravniki.

Običajno se najprej pojavi suh in dražeč kašelj. Sledi mu moker ali produktiven, pri katerem izkašljujemo izmeček. Če traja do tri tedne, govorimo o kratkotrajnem oziroma akutnem; če traja več kot osem tednov, pa o kroničnem.

Pustimo kašlju prosto pot. Foto: Aaronamat/Getty Images
Pustimo kašlju prosto pot. Foto: Aaronamat/Getty Images

Najpogostejši vzroki za kratkotrajni kašelj so akutne okužbe dihal, ki jih v glavnem povzročajo virusi in bakterije, v nekaterih primerih pa tudi glivice. Zaradi prevelike vzdraženosti dihalnih poti ob okužbi lahko kašelj vztraja še nekaj časa po njej.

Poleg tega ga lahko povzročijo kronične okužbe dihal, kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pri katerih sluz zateka v žrelo, kronični bronhitis, bolezni žrela in grla, prepone, osrčnika in pljučne mrene, druge bolezni, kot so astma, bolezni pljučnega tkiva, rak pljuč, zatekanje želodčne kisline v požiralnik, tudi srčno popuščanje, tujki v dihalih, nekatera zdravila za zniževanje zvišanega krvnega tlaka.

Pogost vzrok kroničnega kašlja je, seveda, tudi kajenje, ki ga spremlja značilno jutranje izkašljevanje, ki ga večina kadilcev ne ocenjuje kot bolezensko stanje. Včasih pa je kašelj psihogenega izvora, kar pomeni, da je brez telesnega vzroka in je psihološke narave.

Kdaj in kako?

Če je kašelj kratkotrajne narave, če traja manj kot tri tedne in je posledica virusne okužbe dihal, lahko s primernim zdravljenjem olajšamo oziroma blažimo težave. Zdravniki nam povedo, da obstajata dve vrsti kašlja: produktivni in neproduktivni, bolj znana tudi kot moker in suh kašelj. Vzroki zanju so različni, zato morate pred izbiro pravega zdravila proti kašlju določiti, kateri tip imate. Če to veste, se boste lažje odločili za najprimernejše zdravljenje, s katerim si boste olajšali simptome.

Suhega, dražečega lahko blažijo pripravki na osnovi rastlinskih izvlečkov ali zdravila proti kašlju, ki delujejo na središče za kašelj v možganih. Tako nam povedo farmacevti v lekarnah.

V primeru izkašljevanja zaviranje tega ni priporočljivo. Ne glede na to, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo, je pomembno, da zaužijete dovolj tekočine in odstranjujete sluz iz dihal, pri čemer si lahko pomagate z izdelki za lažje izkašljevanje. Vse kupujte izrecno v lekarnah.

K zdravniku pa morate v primeru, da kašelj traja več kot tri tedne, je hud in se poslabšuje, izkašljujete kri, ste zasopli, imate težave z dihanjem ali bolečine v prsih, ste zaskrbljeni zaradi drugih simptomov, kot so nepojasnjeno hujšanje, sprememba glasu, ki ne mine, bulice ali otekline v vratu.

Kašelj je torej opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti. Lažje ga obvladujemo, če poznamo njegov vzrok.

Pa ne pozabimo: dosledno upoštevajmo higieno kašljanja in kihanja. Uporabimo papirnati robček, če ga nimamo pri sebi, kašljamo v zgornji del rokava. Prenos povzročiteljev, govorimo predvsem o virusih, je namreč izjemno hiter prek izkašljanih, okuženih kapljic.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije