Kašelj: naravni obrambni mehanizem ali znak resnejše bolezni?
Kašelj je pogost spremljevalec različnih zdravstvenih stanj, povezanih predvsem z boleznimi dihal, lahko pa se pojavi tudi zaradi težav z želodcem, srcem, kajenja ali onesnaženega zraka. V osnovi gre za naravni obrambni mehanizem telesa, ki pomaga očistiti dihalne poti, v jesensko-zimskem obdobju pa največkrat spremlja prehlad in gripo.
Pomembno je, da zaužijemo dovolj tekočine, saj hidracija ohranja sluznico vlažno in olajša izkašljevanje.
»Kašelj glede na trajanje delimo na akutni in kronični,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič. »Akutni kašelj običajno traja manj kot tri tedne in je pogosto posledica virusnih okužb, kot sta prehlad ali gripa. Kronični kašelj pa traja več kot osem tednov in je lahko povezan z alergijami, astmo, gastroezofagealno refluksno boleznijo ali okužbami dihal. Po vrsti ga delimo na suh kašelj, ki ne proizvaja sluzi in je dražeč, ter moker, pri katerem izkašljujemo sluz.«
Dvignemo vzglavje
Izkašljevanje po boleznih, kot so prehlad, gripa ali bakterijske okužbe dihal, je pogosto posledica vnetja dihalnih poti, ki lahko vztraja tudi po tem, ko drugi simptomi že izzvenijo.
»Kašelj lahko nakazuje resnejše zdravstvene težave, če traja več tednov brez izboljšanja ali če ga spremljajo dodatni simptomi. Na obisk zdravnika je treba pomisliti, če so več dni prisotne povišana telesna temperatura, bolečine v prsih ali hrbtu, občutek pomanjkanja zraka ali zadihanost. Nujno je poiskati zdravniško pomoč tudi, če izkašljujemo sluz z neprijetnim vonjem ali če je prisotna kri,« poudarja sogovornica in pristavlja, da lahko kašelj mirimo tudi sami, z naravnimi metodami.
»Pri kašlju, ki spremlja prehlad ali gripo, so učinkovite inhalacije z vročo vodo in soljo ali dodatkom eteričnih olj. Te pomagajo navlažiti in očistiti dihalne poti. Pomembno je tudi, da zaužijemo dovolj tekočine, saj hidracija ohranja sluznico vlažno in olajša izkašljevanje. Topli napitki, kot so čaj z medom, limono ali ingverjem, lahko pomirijo razdraženost. Za lajšanje bolečin in napetosti v prsih so priporočljivi topli obkladki, ki sproščajo in pomirjajo. Med spanjem si lahko pomagamo z dvignjenim vzglavjem, kar zmanjša pritisk na dihalne poti in olajša dihanje.«
Izogibanje dražilnim snovem
Za boljše okrevanje se je priporočljivo izogibati dražilnim snovem, kot so cigaretni dim, prah in druge nečistoče, ki lahko kašelj še poslabšajo, skrbimo tudi za vlažnost prostorov. Mnogi posegajo tudi po sirupu, pri tem pa smo pozorni pri izbiri, saj so nekateri primerni za suh in dražeč kašelj, ker zavirajo refleks kašlja, drugi pa blažijo znake mokrega kašlja, saj redčijo sluz in lajšajo njeno odstranjevanje iz dihalnih poti.
Za boljše okrevanje se je priporočljivo izogibati dražilnim snovem, kot so cigaretni dim, prah in druge nečistoče.
»Pomembno je, da sirupov ne uporabljamo dlje brez posveta s farmacevtom ali zdravnikom, zlasti če kašelj traja več kot teden dni ali je povezan z drugimi simptomi,« poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in svetuje, da se v teh dneh ustrezno zavarujemo pred mrazom: »Šal ali ruta lahko učinkovito zaščiti usta, nos in grlo pred hladnim zrakom. Dihanje skozi nos je priporočljivo, saj se zrak tako naravno navlaži in segreje, preden pride v dihalne poti. Pomembno je, da se izogibamo dolgotrajnemu zadrževanju pri zelo nizkih temperaturah, to velja zlasti za ljudi s kroničnimi težavami dihal. Prav tako igra ključno vlogo zadostna hidracija, saj vlažna sluznica lažje prenaša mraz in je odpornejša proti draženju.«
