Katere so zdrave diete? Nobena skrajnost ni dobra, velja zdrava kmečka pamet

Bi radi izgubili kak kilogram? Verjetno imate začrtan način prehranjevanja in se ga poskušate držati, a treba je vedeti, da vsi niso priporočljivi, še več, nekatere diete so celo škodljive. Strokovnjaki so nanizali nekaj tistih, s katerimi lahko naše zdravje marsikaj pridobi, telo pa izgubi, s čimer mislimo na kilograme, ter tiste, ki ne bi smele obstajati.
Že nekaj let so tako v svetu kot pri nas popularne t. i. proteinske diete, ker prinašajo hitre rezultate na tehtnici, a nutricionisti jih ne čislajo, saj imajo lahko dolgoročne posledice na zdravje, posameznik lahko tvega predvsem pomanjkanje določenih hranil. Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih diet sta denimo mediteranska in dash, na drugem koncu, torej na dnu, pa ketonska in paleo.

Mediteranska dieta, znana po nižanju pogostosti kroničnih bolezni srca in ožilja, je že nekaj let med najbolj priljubljenimi, saj ima več drugih pozitivnih lastnosti, denimo precej lahko se je je držati, je najboljši način prehranjevanja za zdravo življenje in nadzor diabetesa, poleg tega pa je dodobra proučevana in tradicionalna v precejšnjem delu sveta. Na jedilniku kraljujejo sadje, zelenjava, ogljikovi hidrati, ribe in oljčno olje, razporejeni v več obrokov na dan, vsaj štiri, zraven spada redno gibanje.
Ob boku ji je čez lužo že dlje dash dieta, ki niža tveganje za hipertenzijo, raven holesterola in topi kilograme. Rdeča nit je omejiti vnos maščobe, še posebno nasičenih maščobnih kislin, in soli, v praksi to pomeni nič mastnega mesa, polnovrednih mlečnih izdelkov. Jedilnik s tremi glavnimi obroki in dvema malicama temelji na žitaricah in stročnicah, sveži zelenjavi in sadju.

Po priljubljenosti ji sledi fleksitarijanska dieta, ki temelji na vegetarijanskem načinu prehranjevanja, predvsem stročnicah in preostali zelenjavi, vključuje mlečne izdelke ter jajca, v manjših količinah meso, torej fleksibilno vegetarijanstvo.
V zadnjem obdobju se je veliko govorilo o prekinitvenem postu, ki ima več različic, najpogostejši je 16/8, kar pomeni, da se 16 ur postimo, v osmih urah pa normalno pojemo dva ali tri obroke, kar v praksi pomeni, da izpustimo zajtrk ali večerjo. Vsak si lahko določi svoje časovne okvire, kar ji precej dviguje priljubljenost, poleg tega ne izključuje skupin živil. Ali gre za zdravo obliko prehranjevanja ali ne, še ni povsem jasno, obstajajo seveda njeni zagovorniki in nasprotniki.

Več slednjih imata keto in paleo dieta. Ketonska dieta, ki temelji na uživanju maščob in proteinov ter je zelo stroga do ogljikovih hidratov, je velik hit predvsem zaradi zvezdnic, a njeni vplivi na dolgoročno zdravje so vprašljivi, grozi predvsem pomanjkanje nekaterih pomembnih vitaminov in mineralov, poleg tega je zelo enolična, zaradi premalo vlaknin so pogosta zaprtja, po koncu pa se kilogrami hitro vrnejo. Tudi paleo dieta, ki posnema prehranjevanje jamskega človeka, je bogata s proteini in siromašna z ogljikovimi hidrati in tudi pri njej nam grozi manko pomembnih nutrientov. Dovoljeno je uživanje zelenjave, nekaj sadja, hladno stiskanih olj in drugih virov maščob, oreščkov, semen, mesa, jajc, rib in morskih sadežev, izogibamo pa se mleku in mlečnim izdelkom, žitom, predelanim živilom in sladkorju, stročnicam, škrobu, alkoholu.
Če povzamemo, nobena skrajnost ni dobra, vedno velja zdrava kmečka pamet oziroma poslušanje lastnega telesa: uravnotežen jedilnik z več obroki na dan z vsemi skupinami hranil, čim manj nezdravih navad in redno gibanje.