Kava, naša prijateljica ali sovražnica
Kava je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Vsak dan se je po vsem svetu popije približno dve milijardi skodelic. Njena glavna sestavina je kofein, ki velja za najpogosteje uporabljeno psihoaktivno snov na svetu. Je kava napitek, ki prinaša koristi ali tveganja za naše zdravje, smo se vprašali pred pisanjem tega prispevka.
Veliko pozitivnih učinkov
Številne študije kažejo, da ima zmerno uživanje kave več pozitivnih učinkov na zdravje. Kofein, glavna aktivna sestavina v njej, je znan po svoji sposobnosti, da izboljša pozornost, budnost in koncentracijo. Deluje tako, da blokira adenozin, nevroprenašalec, ki spodbuja sprostitev in zaspanost, ter s tem povečuje aktivnost nevronov ter sproščanje dopamina in norepinefrina.
Neka klinična študija je pokazala, da je koristi kave mogoče zaznati ne glede na to, ali ljudje pijejo navadno ali brezkofeinsko.
Mnoge študije so pokazale, da lahko redno uživanje kave zmanjša tveganje za razvoj nekaterih kroničnih bolezni. Metaanaliza, objavljena v reviji Circulation, je potrdila, da je pri ljudeh, ki pijejo tri do pet skodelic kave na dan, manjše tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni v primerjavi s tistimi, ki kave ne pijejo. Dokazano manjše je tudi tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, parkinsonove bolezni in nekaterih vrst raka, kot sta rak jeter in kolorektalni rak.
Vsebuje antioksidante
Uživanje kave deluje kot podpora pri presnovi in kurjenju maščob. Kofein namreč lahko poveča termogenezo, proces, s katerim telo porablja kalorije za proizvodnjo toplote. Raziskave so pokazale, da kofein lahko izboljša telesno zmogljivost in spodbuja oksidacijo maščob, kar pomeni, da pomaga pri zgorevanju maščob.
Kava vsebuje številne biološko aktivne spojine, vključno s polifenoli, ki delujejo kot antioksidanti. Antioksidanti pomagajo zmanjšati oksidativni stres v telesu, ki je povezan z razvojem številnih kroničnih bolezni, tudi srčno-žilnih in raka.
Pretiravanje lahko škodi
Kljub številnim koristim pa ima pretirano uživanje nekatere negativne učinke na zdravje. Tako lahko pri posameznikih povzroča anksioznost in nespečnost, saj je kofein stimulant. Zato je pomembno, da ljudje z motnjami spanja ali anksioznimi motnjami omejijo vnos kofeina, zlasti v popoldanskem in večernem času.
Nekatere študije so pokazale, da lahko uživanje velikih količin kofeina poviša krvni tlak in sproži nepravilen srčni utrip (aritmije) pri občutljivih posameznikih. To tveganje je še posebej veliko pri tistih, ki imajo že sicer srčno-žilne težave.
Kava lahko poveča izločanje želodčne kisline in pri nekaterih ljudeh izzove refluks kisline ali zgago. Prav tako lahko povzroči prebavne motnje, kot so napenjanje, bolečine v trebuhu in driska, zlasti če jo pijemo na prazen želodec.
Z rednim uživanjem se lahko razvije odvisnost od kofeina. Ljudje, ki opustijo kavo, lahko doživijo odtegnitvene simptome, kot so glavobol, utrujenost, razdražljivost in depresivno razpoloženje.
Kratka zgodovina kave
V primerjavi z vinom, ki so ga pridelovali že stari Rimljani, ima kava bistveno krajšo zgodovino. Njene zdravilne učinke prvi omenjajo stari arabski zapisi iz leta 900. Leta 1200 so jo začeli gojiti v Jemnu, kamor je prišla z območja današnje Etiopije. Legenda govori o jemenskem pastirju po imenu Kaldi, ki je opazil, da so se njegove koze vznemirile in začele trpeti za nespečnostjo, potem ko so zaužile divje rdečerjave češnje. O tem je pastir seznanil predstojnika lokalnega samostana, ki pa je bil prepričan, da so češnje hudičev sadež, zato jih je dal sežgati. Iz ognja se je širil prijeten vonj in menih je iz radovednosti pobral rjava zrna, jih namočil v vrelo vodo in tako dobil napitek, ki je pomagal njemu in drugim menihom premagovati spanec med nočnimi molitvami.
Nekje sredi 15. stoletja se je kava začela širiti po islamskem svetu in stoletje pozneje, leta 1554, so v Istanbulu vzniknile prve kavarne, imenovane Qahweh Khaneh. Zgodovinarji pravijo, da je v Evropi prva prodajalna kave začela delovati leta 1645 – svoja vrata je odprla na Markovem trgu v Benetkah. Pet let pozneje so prvo kavarno dobili Angleži – njeno ime: Coffee House.
Kava vpliva na dolgoživost
Ena izmed zanimivih kliničnih študij, ki med drugim raziskujejo vpliv kave na zdravje, je bila objavljena v reviji Annals of Internal Medicine leta 2017. Raziskava, ki je vključevala več kot 700.000 ljudi iz desetih evropskih držav, je preučevala povezavo med uživanjem kave in smrtnostjo zaradi katerega koli vzroka. Pri udeležencih so več kot 16 let spremljali njihove prehranjevalne navade, vključno z uživanjem kave, ter različne zdravstvene izide. Raziskovalci so pri tistih, ki so redno pili kavo, ugotovili nižjo stopnjo smrtnosti zaradi katerega koli vzroka v primerjavi s tistimi, ki je niso pili. Pri tistih, ki so si privoščili tri skodelice na dan, so potrdili za približno 18 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja, prebavil in drugih vzrokov.
Ena od zanimivih ugotovitev študije je bila, da so koristi kave zaznali ne glede na to, ali so ljudje pili navadno ali brezkofeinsko. To nakazuje, da nekatere koristi morda izvirajo tudi iz drugih spojin, denimo antioksidantov, ne le iz kofeina.
Glavni vrsti kave
Kavovci pripadajo družini Rubiaceae in rodu Coffea ter najbolje uspevajo v tropskem podnebnem pasu. Najpogostejši vrsti sta Coffea arabica in Coffea canephora, ki ju poenostavljeno imenujemo arabika in robusta. Če potegnemo vzporednico z vinom, bi lahko rekli, da je ena rdeče, druga pa belo vino. Robusta se od arabike razlikuje predvsem po tem, da jo je sicer lažje vzgojiti, a vsebuje več kofeina in je manj aromatična. Zato je večina pridelane kave arabike. Arabika je sicer le ena od 125 vrst kavovcev, ki ima prek 10.000 sort in podsort.
Kdaj je najbolje piti kavo
Strokovnjaki pravijo, da je ključno, da uživamo kavo ob pravem času, s čimer kar najbolje izkoristimo njene koristi in se izognemo neželenim učinkom. Najboljši čas zanjo je dopoldne med 9.30 in 11.30 ter popoldne med 13.30 in 15.30. To je čas, ko je raven kortizola v telesu nekoliko nižja. Kortizol je hormon, ki uravnava budnost in energijo, zato je uživanje kave v času, ko so ravni kortizola nižje, bolj učinkovito pri povečanju energije in koncentracije.
Priporočljivo pa je, da se ji odrečemo pozno popoldne in zvečer. Razpolovni čas kofeina namreč znaša približno tri do pet ur, kar pomeni, da ostane v telesu še več ur po zaužitju. Pitje kave pozno popoldne ali zvečer lahko torej vpliva na kakovost spanja in povzroči nespečnost, zato je priporočljivo, da se ji izogibate vsaj šest ur pred spanjem.
Najbolje si je zanjo vzeti čas po obroku, saj lahko na prazen želodec poveča kislost želodca in povzroči prebavne težave, kot so zgaga ali želodčne bolečine. Kava po obroku pomaga tudi pri prebavi in zmanjšuje željo po sladkem.
Priporoča se zmernost
Tako kot pri vsaki stvari v življenju je tudi pri pitju kave ključna zmernost. Večina strokovnjakov priporoča največ tri ali štiri skodelice na dan. Čezmerno uživanje lahko povzroči nervozo, anksioznost, palpitacije srca in druge neželene učinke.
Z mlekom ali brez, to je zdaj vprašanje
Mnenja strokovnjakov glede kave z mlekom ali brez njega se razlikujejo, odvisno od prehranskih preferenc in zdravstvenih vidikov. Zbrali smo nekaj argumentov za en ali drugi način pitja kave.
Kava brez mleka
1. Bolje za prebavo: mleko v kavi lahko povzroči prebavne težave, zlasti pri ljudeh z laktozno intoleranco ali občutljivostjo na mlečne beljakovine.
2. Manj kalorij: črna kava vsebuje manj kalorij kot kava z mlekom ali smetano, kar je lahko boljša izbira za tiste, ki pazijo pri vnosu kalorij.
3. Več antioksidantov: kava vsebuje antioksidante, kot so polifenoli, ki lahko pomagajo v boju proti prostim radikalom. Nekateri trdijo, da dodajanje mleka zmanjša absorpcijo antioksidantov, čeprav raziskave glede tega še niso dale nedvoumnega odgovora.
4. Manj sladkorja: ljudje pogosto dodajo sladkor v kavo z mlekom, kar lahko poveča tveganje za zdravstvene težave, kot so debelost ali sladkorna bolezen.
Kava z mlekom
1. Manj kisla: mleko omili kislost kave, kar je lahko koristno za ljudi z občutljivim želodcem ali tiste, ki imajo težave z vračanjem želodčne kisline.
2. Dodaten vnos kalcija in beljakovin: mleko je vir kalcija in beljakovin, zato je lahko koristen dodatek k prehrani, še posebno pri tistih, ki potrebujejo več teh hranil.
3. Manjša stimulacija: mleko upočasni absorpcijo kofeina, kar lahko pripomore k blažjemu in bolj enakomernemu poživljajočemu učinku, namesto nenadnega dviga in padca energije.
4. Blažji okus: za mnoge ljudi je kava z mlekom prijetnejšega okusa, saj mleko ublaži njen grenki okus.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
