Kdaj in kam k zobozdravniku?

Vsakršna zdravstvena tegoba je v tem kriznem obdobju še nadležnejša, zdravstveni domovi in ambulante zdaj delajo okrnjeno, vsa stroka je usmerjena v boj z novim koronavirusom. Tudi za obisk pri zobozdravniku zdaj potrebujemo zares temeljit razlog, zato raje poskrbimo za zgledno ustno preventivo in se izognimo nevšečnostim.

Spodbujajmo drug drugega

»Preventiva zob je skozi celotno življenjsko obdobje vsakega posameznika zelo pomembna,« pojasnjuje Aleksandra Križaj Dumić, direktorica Zobozdravstvene in estetske klinike Križaj. »Dejstvo je, da lahko bolezni zob in dlesni oslabijo naš imunski sistem, zato svetujem vsem, da si vzamejo čas za nego zob in vzdrževanje splošnega zdravja. Torej, zobe moramo res natančno in dovolj dolgo ščetkati, uporabljati moramo tudi zobno nitko in medzobne krtačke. Svetujem, da to delamo po vsakem obroku. V tem času lahko k skrbi za zobe drug drugega tudi bolj spodbujamo.«

Pravilno ščetkanje ter uporaba zobne nitke, medzobne krtačke in tudi medzobne prhe, poudarja sogovornica, so ključni, če se želimo izogniti neprijetnim zobnim tegobam in celo hujšim boleznim: »Pri svojem delu opažam, da pri umivanju najpogosteje izpuščamo ploskve, pozorni pa smo le na določene dele. Pogosto pozabimo na čiščenje medzobnih prostorov. Prav tako je pri ustni higieni pomembno skrbeti za čiščenje jezika, ki je glavni indikator čistih zob. Zobe ščetkamo od dlesni proti zobu in na koncu uporabimo še zobno nitko. Ta doseže tiste ostanke hrane, ki jih z navadno zobno ščetko ni mogoče odstraniti. Zunanje in notranje ploskve ščetkamo s krožnimi gibi, od dlesni proti zobu. Grizne ploskve čistimo drugače, in sicer s potegi naprej in nazaj. Če bi tehniko, ki jo uporabljamo za grizne ploskve, uporabili za čiščenje zunanjih in notranjih ploskev zob, bi umazanijo zatlačili v medzobne prostore. S tem bi tvegali poškodbo dlesni.«

O ustrezni ustni higieni je nujno čim prej ozavestiti najmlajše, ne nazadnje so njihovi zobje najobčutljivejši, poudarja Križaj Dumićeva: »Otrokom ne smemo dovoliti, da izpuščajo umivanje zob, na sporedu mora biti tako zjutraj kot tudi zvečer. Kot se zjutraj oblečemo in zvečer slečemo, moramo redno umivati zobe. Starši morajo otrokom pomagati nekje do 10. leta starosti. A tu se njihova skrb za otrokovo ustno higieno še ne konča. Še naprej morajo spremljati rezultate ščetkanja zob in predvsem pred spanjem preverjati, kako temeljito si jih je umil.«
Zapletov zaradi zanemarjanja ustne higieno je namreč nemalo, po večini pač nismo obdarjeni z zobmi, ki bi bili odporni proti škodljivim vplivom in snovem, poudarja. »Karies, vnetje dlesni, odmiranje tkiva in kronično vnetje so tako rekoč neizogibni, tegobe pa se lahko stopnjujejo vse do napada na splošno odpornost organizma, kar seveda lahko povzroči različne bolezni. S pogostimi kroničnimi vnetji v ustni votlini so povezani alzheimerjeva bolezen, srčna in možganska kap, sladkorna bolezen in celo nekatere vrste raka.«

A kljub temu se lahko zgodi, da bomo tudi v tem neljubem času potrebovali pomoč zobozdravnika. Kaj nam je storiti? »Pokličemo osebnega zobozdravnika, ki nas bo naročil v eno od sedmih zobnih ambulant v Sloveniji, organiziranih za nujna stanja v zobozdravstvu med prepovedjo delovanja zobozdravstvenih ambulant v naši državi. Med nujna stanja spadajo: močan zobobol (huda stalna bolečina, ko analgetik več ne pomaga), akutna infekcija (oteklina, težje požiranje in odpiranje ust, zvišana telesna temperatura), večja krvavitev zob, ki se sama ne ustavi v določenem časovnem obdobju, in poškodbe na predelu zo, oziroma zgornje in spodje čeljusti oziroma ustne votline,« odgovarja sogovornica.