ŠPORTNIKI
Kdo potrebuje več magnezija v telesu? Odgovor je na dlani
Vnosa magnezija ne smejo zanemariti niti sladkorni bolniki in starejši, lahko ga primanjkuje tudi ob uživanju določenih zdravil ali čezmernem pitju alkohola in kave.
Odpri galerijo
Veselo pričakovanje poveča potrebe po njem. FOTO: Jun/Getty Images
Mišični krči, pritisk v glavi, omotičnost, zaspanost, vrtoglavica, nervoza, nezbranost in glavobol: vse to so znaki dolgotrajnega pomanjkanja magnezija, tega dragocenega minerala, ki v našem telesu sodeluje pri več kot 300 encimskih procesih.
»Magnezij uvrščamo med esencialne minerale,« pojasnjuje Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Ima pomembno vlogo, saj sodeluje pri ogromno procesih v telesu, od presnovnih procesov, celične delitve, sinteze beljakovin do transporta ionov, in je gradnik kosti in zob. V telesu odraslega človeka ga najdemo okoli 25 g, največ pa ga je v kosteh in mišicah.« Izjemno pomemben je tudi za delovanje mišic, živčnih celic, srca ter uravnavanje glukoze v krvi in krvnega tlaka, skrbi za delovanje živčnega sistema, tvorbo nukleinskih kislin, elektrolitsko ravnovesje, blaži stres, nadaljuje sogovornica in odraslim priporoča vnos 300 mg na dan.
»Ženske ga sicer potrebujejo manj kot moški, drugače je le v času nosečnosti, ko ga potrebujejo več. Večino ga v telo vnesemo s prehrano. Največ ga najdemo v sončničnih semenih, indijskih oreških, soji, kakavu, divjem rižu, črnem fižolu, mandljih …« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in pristavlja, da lahko telo sicer zelo dolgo nadomešča pomanjkanje tega dragocenega minerala, pri hudih oblikah pomanjkanja pa lahko nastanejo tudi motnje v srčnem ritmu, krči obraznih mišic, vratu in lopatic, hrbtenice, stegen, meč ali celo prstov na nogi, težave z želodcem, črevesjem, motnje v delovanju sečnih poti.
»Pojavita se lahko tudi občutek gluhosti mišic oz. parestezija in hipertonija,« še pove Potočnik Benčičeva.
Poudarja, da dodatnega vnosa ne smejo zanemariti predvsem športniki, ki lahko večje količine magnezija izgubijo med potenjem. »Enako velja za diabetike, ki ga več izločajo z urinom, in starejše ljudi, ki zaužijejo premalo tekočine in hranil. Med bolj ogrožene štejemo še tiste, ki uživajo zdravila, kot so recimo nekateri antibiotiki, hormoni, zdravila za odvajanje vode, glukokortikoidi, ter paciente s srčnimi obolenji. Več ga potrebujejo tudi ljudje, ki uživajo alkohol in kavo v večjih količinah,« še sklene sogovornica in pristavi, da se zelo redko zgodi, da magnezija zaužijemo preveč: »V res redkih primerih se lahko pojavijo prebavne težave, kot so napenjanje, driska, bruhanje, slabost in izguba apetita. Res redko se lahko pojavijo tudi mišična nemoč, težave z dihanjem ali nepravilen srčni utrip.«
Dragocen v nosečnosti
»Magnezij uvrščamo med esencialne minerale,« pojasnjuje Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Ima pomembno vlogo, saj sodeluje pri ogromno procesih v telesu, od presnovnih procesov, celične delitve, sinteze beljakovin do transporta ionov, in je gradnik kosti in zob. V telesu odraslega človeka ga najdemo okoli 25 g, največ pa ga je v kosteh in mišicah.« Izjemno pomemben je tudi za delovanje mišic, živčnih celic, srca ter uravnavanje glukoze v krvi in krvnega tlaka, skrbi za delovanje živčnega sistema, tvorbo nukleinskih kislin, elektrolitsko ravnovesje, blaži stres, nadaljuje sogovornica in odraslim priporoča vnos 300 mg na dan.
Redko se zgodi, da ga zaužijemo preveč.
»Ženske ga sicer potrebujejo manj kot moški, drugače je le v času nosečnosti, ko ga potrebujejo več. Večino ga v telo vnesemo s prehrano. Največ ga najdemo v sončničnih semenih, indijskih oreških, soji, kakavu, divjem rižu, črnem fižolu, mandljih …« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in pristavlja, da lahko telo sicer zelo dolgo nadomešča pomanjkanje tega dragocenega minerala, pri hudih oblikah pomanjkanja pa lahko nastanejo tudi motnje v srčnem ritmu, krči obraznih mišic, vratu in lopatic, hrbtenice, stegen, meč ali celo prstov na nogi, težave z želodcem, črevesjem, motnje v delovanju sečnih poti.
»Pojavita se lahko tudi občutek gluhosti mišic oz. parestezija in hipertonija,« še pove Potočnik Benčičeva.
Mineral v telo vnesemo predvsem s prehrano.
Poudarja, da dodatnega vnosa ne smejo zanemariti predvsem športniki, ki lahko večje količine magnezija izgubijo med potenjem. »Enako velja za diabetike, ki ga več izločajo z urinom, in starejše ljudi, ki zaužijejo premalo tekočine in hranil. Med bolj ogrožene štejemo še tiste, ki uživajo zdravila, kot so recimo nekateri antibiotiki, hormoni, zdravila za odvajanje vode, glukokortikoidi, ter paciente s srčnimi obolenji. Več ga potrebujejo tudi ljudje, ki uživajo alkohol in kavo v večjih količinah,« še sklene sogovornica in pristavi, da se zelo redko zgodi, da magnezija zaužijemo preveč: »V res redkih primerih se lahko pojavijo prebavne težave, kot so napenjanje, driska, bruhanje, slabost in izguba apetita. Res redko se lahko pojavijo tudi mišična nemoč, težave z dihanjem ali nepravilen srčni utrip.«
