Ključno je dovolj tekočine: posledice dehidracije so lahko resne in trajne
Nikoli ni odveč poudariti, kako pomemben je zadosten vnos tekočine: sploh v poletnem času, ko nam lahko nevarno visoke temperature povzročijo nekaj nevšečnosti, velja prisluhniti nasvetom strokovnjakov in tako obvarovati svoje zdravje ter dobro počutje.
Tudi elektroliti in glukoza
Koliko vode oziroma tekočine bi sploh moral popiti odrasel človek, koliko otrok? Kot pojasnjujejo strokovnjaki iz Medicinskega centra Barsos, je priporočljiv vnos odvisen od telesne teže in telesne dejavnosti posameznika: »Povprečno dejavnemu odraslemu človeku priporočamo, da na dan popije od 2 do 2,5 litra vode, od tega lahko od 0,8 do 1 litra tekočine vnesemo s hrano. Otroci naj bi vnesli od 1 do 1,5 litra vode na dan. A zaradi povečanega znojenja v vročih dneh moramo vnos tekočine v telo povečati, zlasti če smo telesno dejavni, kar prav tako pospešuje izgubljanje tekočin. Pri tem ne smemo pozabiti na obvezno nadomeščanje elektrolitov in glukoze.
Ravno tako moramo zagotoviti večji vnos ob prevelikih izgubah zaradi bolezni in težav, kot so vročinsko stanje, neustavljivo bruhanje ali driska, izločanje velikih količin urina ob neurejeni sladkorni bolezni, tudi nekatera zdravila (diuretiki) povečujejo možnost za dehidracijo.«
Voda je izrednega pomena za človeško telo, ne nazadnje zajema dve tretjini teže odraslega človeka, pri majhnih otrocih pa celo tri četrtine.
»Prav zato lahko že blago pomanjkanje tekočine bistveno zmanjša človekove telesne in duševne sposobnosti. Že dvoodstotno pomanjkanje tekočine se lahko kaže s slabšo zbranostjo, pozornostjo, glavobolom, suhimi usti in kožo. Ob večjem pomanjkanju se lahko zgosti kri in odpove krvni sistem,« svarijo zdravniki in pojasnjujejo, da znake dehidracije delimo v tri večje skupine: »Blagi znaki so šibek do močan občutek žeje, odsotnost apetita, suha, pordela koža, utrujenost, glavobol, suha usta, zelo malo temnega urina (ali celo nič), mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Za blagimi znaki se lahko pojavijo resni znaki, kot so hiter pulz, hitro dihanje, odsotnost znojenja in urina, zvišana temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavoboli in slabost. Ko izguba vode doseže 10 odstotkov, pa stanje postane kritično. Kritični znaki dehidracije so mišični krči, bruhanje, tahikardija, motnje vida, vroča koža, boleče mokrenje, zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev po celem telesu, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest.«
Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh moramo vnos tekočine v telo povečati.
Z obiskom pri zdravniku seveda ne omahujemo, prva pomoč je ključna: »Zdravnika moramo obiskati, kadar pride do neustavljivega bruhanja in nam ne uspe v sebi zadržati niti malo tekočine, kadar bruhanje pri odraslem traja več kot 24 ur, pri otroku pa več kot 12 ur, kadar driska traja več kot pet dni, kadar gre za oslabelost in omotico ob vstajanju ter ko otrok postane razdražljiv ali bolj utrujen, zaspan in manj aktiven. Če gre za hudo dehidracijo in ji je pridruženo bruhanje, je namreč ključnega pomena dovajati tekočino v žilo.«
Naše telo je v 70 odstotkih sestavljeno iz vode, ki uravnava telesno temperaturo, ščiti naše sklepe in organe ter pomaga prenašati kisik do celic.
Ne pozabimo, posledice dehidracije so lahko resne in trajne, kot rečeno, kri lahko postane gostejša in težje prehaja skozi krvožilni sistem, sklenejo zdravniki iz Medicinskega centra Barsos: »Posledica upočasnjenega krvnega obtoka je manjši dovod kisika in hranilnih snovi v organe. Naše telo je v 70 odstotkih sestavljeno iz vode, ki ima nalogo, da uravnava telesno temperaturo, ščiti naše sklepe in organe ter pomaga prenašati kisik do celic. Če smo dehidrirani, lahko pride tudi do odpovedi ledvic, kapi in infarkta, zato je izrednega pomena, da skrbimo za zadosten vnos tekočine v vročih poletnih dneh.«
