Ključno je zgodnje odkrivanje

Na letošnjem 33. Onkološkem vikendu so strokovnjaki na področju zdravljenja in presejanja raka in predstavniki zdravstvene politike razpravljali o izzivih državnih presejalnih programov za raka danes in v prihodnje.

Izr. prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med., predsednik Kancerološkega združenja SZD in specialist kirurg na Onkološkem inštitutu (OI) je ob tem povedal, da so presejalni programi v onkologiji eno najmočnejših orodij za zmanjševanje umrljivosti za nekaterimi raki. »Po uspehih do zdaj potekajočih programov za rake dojk, debelega črevesa in danke ter materničnega vratu se v bližnji prihodnosti obetajo pomembne novosti na tem področju. Spremenili se bodo že potekajoči programi, uvedli se bodo tudi nekateri novi. Ker bo prihodnost na tem področju dinamična, uvaja Slovenija mehanizem, ki bo omogočal sprotno prilagajanje ali uvajanje novih presejalnih programov.«

Slovenija se lahko pohvali z uvedbo in uspešnim izvajanjem vseh treh evropsko priporočenih presejalnih programov za raka, je dodala izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica OI. »Na OI upravljamo programa Zora in Dora, slednjega tudi izvajamo. Naši sodelavci prav tako aktivno sodelujejo pri oblikovanju strokovnih in organizacijskih podlag za morebitne nove presejalne programe, ki bi lahko v prihodnosti pomembno prispevali k obvladovanju raka v državi.«
 

Trije priporočeni programi

Bolnikov z rakom je po svetu čedalje več, tudi v Sloveniji, kjer po podatkih Registra raka RS za njim na leto zboli okoli 15.000 ljudi. Rak med vzroki smrti v razvitem svetu na prvem mestu že nekaj časa nadomešča bolezni srca in ožilja, v Sloveniji je na prvem mestu med vzroki smrti pri moških, pri ženskah pa na drugem. Pomembno vlogo pri njegovem obvladovanja ima sekundarna preventiva, ki je namenjena čimprejšnjemu odkrivanju raka ali predrakavih sprememb – zdravljenje večine tipov te bolezni je uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji razvoja. Ključna javnozdravstvena ukrepa, ki se izvajata v okviru sekundarne onkološke preventive, sta torej zgodnje odkrivanje bolezni in presejanje. Slovenija spada med redke evropske države, v kateri na populacijski ravni uspešno izvajamo vse tri evropsko priporočene presejalne programe za raka – dojk, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke.



Da bi z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb in raka še zmanjšali breme teh rakov v Sloveniji, je lani junija minister za zdravje na pobudo Državnega programa za obvladovanje raka imenoval Državno komisijo za presejalne programe. Njena vodja dr. Urška Ivanuš, dr. med., je poudarila, da dobri rezultati že implementiranih programov ob večanju bremena raka ter hitrem razvoju znanosti in tehnologije tako strokovnjakom, odločevalcem kot prebivalcem vzbujajo upanje in željo po novih tovrstnih programih.



»V želji čim prej priti do želenih rezultatov se v številnih evropskih državah, tudi Sloveniji, uvajajo in izvajajo priložnostna (oportunistična) presejanja. Ta v nasprotju z organiziranim presejanjem niso strokovno in finančno upravičena ali ne dosegajo meril za zagotavljanje kakovosti, zato pogosto ne prinašajo želenih koristi, ali pa jih dosegajo na način, ki povzroča koristim nesorazmerno škodo in stroške.«